Login

Splošno

LL Paternolijeva grapa 14.7.2018

Zaradi popoldanskih družabnosti širše družine si ta vikend nisem privoščil večjega izleta. Vzponi na Trnovsko pa so v teh primerih vedno lepo nadomestilo skalnim višinam.

Čez Čepovan in slikovit Drnulk sem odpeljal v Gorenjo Trebušo. Parkiral sem ob mostu čez Trebušco, se opravil in krenil mimo domačije proti grapi. Domača psa sta naredila nekaj kravala, kot tudi na povratku. A takrat sem ju umiril s čohanjem po vratu.

Višje znaki usmerijo z makadamske poti proti Poldanovcu. Pot je speljal tržaški alpinist Paternoli (Paternolijeva grapa) 1932.  Marljivi domačini zdaj skrbijo, da je pot vedno dovolj prehodna, čeprav erozija v strmi grapi nikoli ne počiva. Namestili so sčasoma tudi nekaj zajl za pomoč, kjer bi bil prehod brez njih že prava plezarija za obhod po krušljivih  in ponekod slabo poraščenih pobočjih. Tudi ob večji opremljesti bi imela verjetno pot oznako ZZ.

Potrebno se je je lotiti poti s čevlji z ostrim in ne obrabljenim profilom. V pomladanskem času so prave dereze zaradi ostankov snežišč dobrodošle. Bolje se je lotiti vzpona ne po dežju in še to sredi dopoldneva, ko se rosa malo osuši.

Dno grape je vsako leto malo drugačno zaradi drsenja snega in velikih strmin. To pot je bil že julij, ko je tudi grapa pregreta in soparna.

Ob poti se razrašča še cvetoče zelenje in nizek rododendrom, ki nudi ponekod po skoraj golih odsekih dobrodošle oprimke za ravnotežje. Ponekod pa na pot segajoča in preraščajoča trava že zakriva pot. Po vpisih na Poldanovcu obisk na nekaj tednov ne more dobro uhoditi zelenja.

Sprva slikovit vmesni greben zastira Poldanpvec, pa odnaša poglede čez ramo na lepo dolino Trebušo. Gori višje se na grebenu vzpona nad grapo vse bolj odpirajo pogledi proti Julijcem. To pot so se  za silo razkrivali vrhovi domačih osrednjih Julijcev čez Lazno, Kobilco, Vrše, Lokovec, Južno Bohinjsko-Tolminske gore.

Vrh Poldanovca pričaka kot vedno z razgledom čez 'steklarsko' dolinico za sabo na okoliške manj atraktivne vrhove. Julijci so kot na dlani. KSA in naša druga višavja pa so bila to pot precej zamegljena.

Spust je potekal po poti pristopa. Skupina z več vozili pa lahko kombinira tudi sestop po slikoviti poti na Lazno s sredine spusta, kot sem videl v vpisni knjigi. Kljub pazljivosti sem se na dveh odseki malo zgubljal po ozeleneli poti.

Spodaj sem se zadovoljno oplaknil v potoku po opravljeni poti. Domov pa sem razen posnetkov odnesel kljub izdatnim mažam več klopov, ki so se obelodanili šele naslednji dan.

Nekaj fotografij pa tukaj.

Marijan Vidmar

Dodajte svoj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike PDNG.Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Nedavni komentarji

Nove fotografije

20 November, 2018 - 17:26
14 November, 2018 - 00:37
8 November, 2018 - 14:00