Login

Odsek za varstvo gorske narave

3. marec, svetovni dan prostoživečih vrst živali in rastlin

Vsako leto 3. marca praznujemo svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila že daljnega leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prostoživeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 nevarno ogroženih vrst prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, skoraj 30.000 pa jih velja za ogrožene ali ranljive, ter da več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje.

Letošnji Svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prostoživečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Svet je sredi tehnološke revolucije, uporaba tehnologije za varstvo prostoživečih vrst je dosegljiva, še vedno pa je v manj razvitih predelih kar 36 odstotkov ljudi in s tem velikih območij nepovezanih z internetom.

V Sloveniji, ki ima visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, a jo s svojim načinom življenja ogrožamo, kot v vseh razvitih državah. K izgubi biotske raznovrstnosti oz. Ogrožanju prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst pa v zadnjih letih vse bolj prispevajo tudi podnebne spremembe in širitev invazivnih tujerodnih vrst.
Slovenija spada med razvite države, kjer je tehnologija dostopna in razvita, dostopnost do interneta prav tako učinkovita. Posamezni projekti se že poslužujejo napredne tehnologije za spremljanje redkih vrst. Tako so bili vsi doseljeni risi v projektu LIFE Lynx opremljeni z biometričnimi ovratnicami, na Zavodu RS za varstvo narave pa smo v preteklosti že razvili in v projektu LIFE NARCIS nadgradili spletno platformo Sporočivrsto.si, kamor pojavljanje posameznih vrst vpisujejo tako strokovnjaki, kot tudi laična javnost. Pripravljamo pa se tudi s satelitskemu izvajanju monitoringa. Ne gre pa pozabiti niti na tako preproste rešitve kot so družbena omrežja, kjer ljudi ozaveščamo tako o prostoživečih vrstah kot tudi invazivnih tujerodnih vrstah.

Sodobna tehnologija je tako kot vse novosti nove dobe lahko izjemen pripomoček pri ohranjanju narave in s tem tudi prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. Digitalne inovacije spreminjajo način varovanja biotske raznovrstnosti, aplikacije nam omogočajo, da v nekaj sekundah izvemo za pojavljanje določene vrste v naravi, sateliti nam razkrivajo pojavljanje celotnih habitatnih tipov tudi na težko dotstopnih območjih, analiza podatkov nam v kratkem času pokaže stanje, za kar so bila prej potrebna leta terenskega dela. Seveda bo znanost izkoristila priložnost, želimo pa, da tudi javnost upošteva in sledi priporočilom, ki jih bomo tudi na račun omejitev kot človeštvo, morali sprejeti. Če seveda želimo živeti med prostoživečimi vrstami, ki so svoja življenja tisočletja in tisočletja prilagajala do te mere, da so danes naše stalne spremljevalke.
 
 
Foto: Divji petelin (arhiv Zavoda RS za varstvo narave)
 

 

Dodajte svoj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike PDNG.Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Nedavni komentarji

Nove fotografije

23 April, 2024 - 17:42
23 April, 2024 - 15:41
22 April, 2024 - 08:37