Prijavilo se je le sedem udeležencev, zato smo organizirali prevoz v lastni režiji.

Po jutranji kavi v Vranskem, smo začeli pot v meglenem vremenu proti prvemu cilju na Sv. Joštu. Pod vrhom in na samem vrhu se nam je nekajkrat pokazalo sonce, vendar lepih razgledov, ki smo jih pričakovali nismo imeli. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot po pobočjih Belice in Kokarce proti Čreti. Tudi postanek ob markantnem križu nad Vranskim je bil v megli, le za nekaj trenutkov se nam je odprl pogled v dolino. Med potjo smo srečali dve skupini markacistov PD Vransko, ki so obnavljali markacije.

Na vrhu Črete pa nas je pričakalo sonce in cvetoči travniki zgodnje spomladanskih rož, sadje pa še ni cvetelo. Od zunaj smo si ogledali gotski cerkvici Sv. Katarine in Matere Božje, odprli pa so se nam razgledi na Celjsko kotlino in Savinjsko dolino, v ozadju so se izza oblakov kazale Kamniške alpe in v prvem planu Golte. Spustili smo se do koče na Čreti in si vzeli čas za kosilo. Sledil je spust v toplo dolino, vedno več je bilo cvetočega drevja, v Vranskem so nas pričakali polni vrtovi cvetočih narcis in mačeh. Ker je bil začetek meglen, je bil zaključek prijazen, sončen, topel – lep.

Nekaj utrinkov pa se lahko ogledate v galeriji.

Oskar Birsa