V soboto, 20.03.2010 nam je vreme končno dopustilo, da smo izpeljali izlet v slovensko Čičarijo. Naš cilj sta bila vrhova Ostrič oziroma Žabnik (1054m) in Razsušica (1083m). Z avtobusom smo se odpeljali do zaselka Zagrad, ki leži južno od ceste Kozina – Ilirska Bistrica. Od tam smo se peš podali do našega prvega cilja Ostriča. Izleta se je udeležilo 39 otrok, 3 mentorice in 1 mentor. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki so bili prvič z nami na izletu. Pot nas je mimo jas s konji vodila sprva skozi gozd nato pa po travniku. Nekje na polovici poti do prvega cilja smo imeli daljši postanek za malico. Kljub megli in vetru, smo brez težav prišli na Ostrič. Zaradi slabe vidljivosti pa žal nismo imeli nobenega razgleda. Naredili smo skupinsko sliko in sestopili z vrha in »utekli« vetru. V zavetju gozda smo nadaljevali pot proti Medvižici. Že po nekaj minutah hoje smo prišli do snežnih zaplat in tako smo imeli sneg skoraj ves preostali del poti. Nobeden od nas se ni preveč pritoževal, saj je lepše hodit po zasneženi poti kot pa v megli in vetru. Kot bi mignil smo bili pot Medvižico. Nanjo pa se zaradi slabe vidljivosti in vrha polnega škrapelj nismo podali. Dosegli pa smo najvišji vrh slovenske Istre Razsušico, ki je bil oddaljen 15 minut. Na vrhu smo imeli postanek in nato smo sestopili po drugi poti v dolino. Malce pred vasjo smo se ustavili na širšem predelu, kjer nam je vodnik Matej ob pomoči vodnice Tine pokazal in povedal veliko zanimivega in uporabnega o planinski opremi, ki je potrebna pri hoji v hribe. Nato so nam vodniki še »poštempljali« in podpisali dnevnike ter se nato odpravili proti našemu avtobusu. Izlet je bil kljub vremenu po svoje zanimiv, saj so udeleženci lahko izkusili kako zgleda pravi zimski izlet s hojo po snegu, v megli in tudi vetru. Škoda je le, da se niso naužili razgleda, ki je v jasnem vremenu na teh vršacih nepozaben. Zahvala za uspešno izpeljan izlet gre vodnikom in pomočnikom Tadeju, Mateju in Tini M.

Poglejte si zemlejvid prehojene poti, ki jo je ob pomoči GPS izdelal Matej Zemljevid prehojene poti

Slikce si pa oglejte na povezavi Tisočaka Slavniškega pogorja

Utrinke zbrala: Tina V.