Danes je že 236 let od prvega vzpona na našo najvišjo goro Triglav (2864 m). 26. avgusta 1778 se je vzpon na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu (rudarju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču (lovcu na gamse) in Lovrencu Willomitzerju (ranocelniku iz Stare Fužine), ki je vodil odpravo. Balthasar Hacquet opisuje, da je na vrh prvi, morda odkar svet stoji, stopil Luka Korošec. Kot zanimivost velja omeniti prvi ženski vzpon, ki ga je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi. Njen oče Jože Škantar – Šest je bil poznan bohinjski gorski vodnik.

V slovenskih srcih si je Triglav zagotovil svoje mesto z dovškim župnikom Jakobom Aljažem, ki je prvič prišel v Vrata leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Za 1 goldinar je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m2) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem. Znameniti stolp je nato podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Stolp so kasneje pogosto prilagajali, mu dodajali spominske plošče, zastavico na konici zamenjali s peterokrako in to znova z zastavico z letnico postavitve. Večkrat je bil tudi prebarvan in sicer zeleno-belo-rdeče, ko je ob njem med vojnama potekala meja med Jugoslavijo in Italijo, ali na rdeče v času komunizma.Temelji so bili večkrat podbetonirani. Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kmalu zatem pa je postal last države.

Letno se na vrh povzpne veliko število planincev, saj velja za pomemben simbol našega naroda in planinstva. K temu pripomore tudi rek, da mora vsak pravi Slovenec, vsaj enkrat na Triglav. Tudi naše društvo je večkrat organiziralo izlet na naš najvišji vrh. Fotografija je iz leta 2007.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Triglav