Včeraj smo se nekateri vrnili iz legendarne prvomajske Paklenice in nismo srečni. Srečni nismo zato, ker moramo danes ždeti v službi, še včeraj ob tem času pa smo brusili prstiče na odlični pakleniški skali. Spet je bilo nepozabno. Z Mitjem sva se dol odpravila v ponedeljek in se pridružila brezdelnemu študentu, ki naju je pričakal s kosilom, nato pa še pod večer popeljal čez Mosoraško. V torek smo cel dan žalostno zrli v deževen dan ter se družili. Sredino popoldne nam je končno prineslo sonce, ki smo ga izkoristili z dvema smerema v Stupu (Domžalska in Rebeka). Opolnoči je sladek spanec prekinilo razgrajanje in postavljanje šotorov sedmih prijateljev z odseka... Vseeno smo vstali zgodaj (in bili kmalu okregani zaradi kaljenja miru) in se podali penjati (midva z Mitjem sva si privoščila Juho, kar 6 zaljubljencev, pa je uživalo v Razu romantike). Nadaljnje plane so žal prekinile pljuskovine s sodro. Tega dne so že nastale težave zaradi mnogih lačnih ust, ki smo jih nasitili šele proti deveti zvečer. Petek je končno prinesel odlično vreme, ki sva ga z Mitjem izkoristila v odlični smeri Infinito (na levi strani sva imela razgled na zaljubljenca v Cupidu, na desni pa zaljubljenca v Black magic woman). Med prešernim sestopanjem z Anića kuka smo štirje zavili še v smer s pomenljivim imenom, ki je ponudila z resnično vlažnimi oprimki (Kamasutra)... V soboto je Mitja mene in Majo peljal v Klin, kar se je izkazalo za resnično junaško dejanje, doživetje pa je prineslo obilico smeha, prepevanja in obupanih pogledov ter grdih besed. Olajšanje na vrhu je bilo nepozabno, pivo v kampu pa krvavo zasluženo... Nedelja – zadnji dan, premalo vstopnic v park ter krajše smeri (Vlade, Mitja in jaz smo bili domoljubci - Slovenska), pospravljanje tabora, kosilo pri Dinku in pot domov, popestrena z možmi v modrem.
Seveda se je dogajalo še marsikaj, nadpovprečno smo se družili z drugimi plezalci (Cerkljani, Štajerci, Dinkonov Boni, Idrc, Bovčan, Lučka Franko,...), pive do zadnjega dne ni zmanjkalo, 1,5kg mletega za 10 ljudi NI preveč, morja nismo niti taknili, blazinice smo temeljito obrabili,... No, upam, da še ostali kaj napišejo.

LP, Vanja

Moj predragi me je pričakal v šotoru v sredo pozno zvečer. Pozdravil me je s tako nežnim glasom, da sem postal kar poten. Ob prelepi noči sva morala nadaljevati dan v Razu za romantike ( bilo je še bolj romantično kot ponoči), saj je moja čustva razburkala mlada hrvatica z imenom Maja katero sem srečal ravno na sredini raza, a se nisem vdal in sem urno odhitel proti vrhu.

Naslednji dan sva se matrala v kombinaciji smeri Funkcija in Kupido a se je stara klasična smer izkazala kot najtrši oreh. Predragi je s padcem v previsni prečki preizkusil žimarjenje z ensa vozli. Najlepši pogled pa je bil na zadnjem štantu, ko sem lahko opazoval druge kako se matrajo v sosednjih dveh smereh.

Za popestritev petkovega večera je poskrbela Lučka katera nam je ukradla kozico in sito za odcedit pašto, a se je potem prišla opravičit, tako da ji nismo zamerili.

V soboto sem slavil zmago moje Sunčice, a je med množico ljudi nisem našel, da bi ji čestital, tako da nisem vzbudil ljubosumja pri mojem predragem.

V nedeljo je napočil dan odhoda, še hiter pozdrav šefice kampa in že smo urno ubirali ovinke proti domu, dokler nam ni to preprečil zelo prijazen policaj, ki nas je kljub temu, da mu je zelo žal obglobil za 300 kun, čeprav bi mu morali glede na izmerjeno hitrost plačati 600 kun.

Jernej

Ma kaj je zdaj to:ko smo mi bli teden prej v Paklenici je blo samo "varujem,pazi,podri,grem,dio p...,kje je pivo,dej pivo in konc.Zdaj pa golobčki na levo,golobčki na desno ,v sredini dva kojona ,romantika itd.Ma kaj ratava to en roza klub,al kaj.   Lp Zlatko W.