Danes mineva 100 let od rojstva Ivana Bučerja. Ker je bil med drugim tudi načelnik našega odseka kopiram objavo s strani gore-ljudje. Verjetno je vsak član odseka (vsaj upam) že slišal za Ivana Bučerja, kaj se je z njim zgodilo pa v podrobnejšem opisu:

Spomin in opomin gora – Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, 2005:

24. septembra 1950 je 40-letni Ivan Bučer, doma iz Ljubljane, tajnik na gozdarski šoli v Kromberku, planinski pisatelj in načelnik AO Nova Gorica, s soplezalcem Tonetom Svetino, pisateljem z Bleda, plezal Slovensko smer v Triglavski severni steni. Nista našla prehoda po Zlatorogovih policah. V zgornjem delu je bila Stena preveč zasnežena, izstop pa poledenel, zato sta se odločila vrniti. Pri drugem skoku nad Belimi platmi sta sestopala z vrvjo, navito okrog ramen. Pri tem je Bučer, ki je sestopal prvi, zašel preveč levo. Odkrušil se mu je skalni blok in je omahnil vznak, nato pa sta oba padla deset metrov globoko v zasneženo grapo, kjer se je vrv k sreči zapletla za skalnati zob. Oba sta se onesvestila. Lažje poškodovani soplezalec je kmalu prišel k sebi, po daljšem času pa tudi Bučer. Deli skale so mu med padcem strli več reber, ranili pljuča in odbili prst na nogi.
Gorski reševalci so prišli do njiju naslednji dan ob 9. uri. Bučerja so spuščali čez spodnji del Slovenske smeri in ga nato prinesli v Aljažev dom. Reševalci so bili preutrujeni. S prevozom so bile težave – rešilni avto je prišel le do Peričnika in ni zmogel strmine v Kredi. Sel, ki naj bi to sporočil, je šel v Vrata po pešpoti mimo Galerij, reševalci pa so se vračali po cesti in so bili prepričani, da je prevoz urejen. Bučer je bil šele tretji dan, 26. septembra, z lojtrskim vozom odpeljan iz Vrat in v bolnišnico. Še isto popoldne je umrl zaradi maščobne embolije.

Bučerjevo dolgoletno željo in načrt, da bi v romanu opisal zgodovino Triglavske severne stene, je potem izpolnil njegov prijatelj Tone Svetina v znanem romanu Stena.
Njegovo knjigo Koča na Robu je pred leti ponatisnil njegov nečak Vojko Bučer. Še vedno jo je mogoče dobiti na PZS.

France Malešič
Celotna zgodba o dogajanju pred, med in po nesreči pa tule:
IVAN BUČER