Po okupaciji sektorjev v okolici Bishopa in spoznavanju različnih ciljev ter o različnem načinu plezanja, kar v različnih sektorjih dodobra spoznaš sem imel tudi moj dan, ko je bilo potrebno opremo pobrati iz stene, sam se sem ponudil da poprusikarim do vrha in ta trenutek je bil popolna zadovoljitev od kar sem se poškodoval. Tukaj smo končali in v Bishopu prejeli Markov mail, da se bosta s Crnijem nahajala v kampu Touloume Meadows. Ko smo prispeli v Touloume smo takoj začeli z napadom. Istega dne smo si ogledali malce zadevice in postavili naš tabor. Naslednjega dne sem pa odpeljal Matica in Majo pod steno Harlequine Doma, da začneta s plezanjem daljših smeri. Urno sta začela in tudi hitro pokončala prvo težavo.. Oba navdušena sta nato še mene spravila v pohod do jezera May, ki me je dobesedno pokončal….Hmm, že zadnjič s pristopom pod Little Egipt v Bishopu se mi je odvila zanimiva tema s vprašanjem: Kako je le Peter Podgornik prišel z berglami na Kilimandžaro pa seveda nazaj dol, vsaka mu čast… Nikoli si nisem mislil, da je ta zadeva tako huda, mučna, saj način uporabljanje rok je ravno v obratnem smislu kot pri plezanju (ne vlečeš ampak se odrivaš)-pa še te ameriške bergle mi zadevajo direktno pod pazduhe, tako da se poskusim vedno držati na rokah.. Istega jutra smo tudi pustili sporočilo Marku na oglasni deski v kampu ter sporočilo, da Matic išče soplezalca. No, zvečer se je pojavil Marko nato pa še Crni, ki sta prejšnjega dne preplezala smer Positive Vibration v Incredible Hulku (High Sierra).. Vse v istem dnevu sta se odpravila iz kampa in se ponoči vrnila. Pravita, da je pihalo kot noro.. Nato se je pa pojavil še en plezalec, ki je tudi iskal partnerja. S prva smo mislili, da je videl sporočilo, a ugotovitev je bila, da je kar spraševal če kdo potrebuje soplezalca.. SUPER, tako, da je Matic zmenjen dopoldne z Majo v Daff Dome, smer Creschent Arch (lepa klasika, ki sva jo z Jernejem plezala leta 07), nato pa pride še drugi ameriški soplezalec pod steno in bosta z Maticem plezala še eno klasiko, mislim da West Crack.. Res fantastično se nam je vse ujelo.. Jaz sem pa ugotovil, da bom lahko v kampu treniral na trening ringih in lestvi..tako da ne bom preveč izgubil na moči.. Glede gležnja je pa tako, da ni več toliko otekel, žal pa bolečina še vedno nasprotuje mojim nameram glede plezanja. Upanje je da nimam kakih zdrobljenih koščic.. Zgleda da ta precej neroden padec je pa prinesel nekaj dobrega kot drugim pa tudi meni. Maja pleza smeri, ki jih ni nameravala pa še všeč so ji. Malce jo je bilo treba prepričati da ta narejena varovališča iz metuljev in zatičev so le varna. Matic pleza vse naprej in se urno uči načina plezanja v granitu. Jaz pa imam končno, čeprav ne po moji želji month rest po nekaj letih….hi, ni ravno tako, ker ta počitek ima samo moja leva noga..

Lep pozdrav… Rok&Matic&Maja