Eh, v sredo se je začelo ob ranem bujenju in hitro sem se znašel v Tamarju, kjer sva se dobila z Mihcem Zupinom Ao Kranj.. Načrt je bil preplezati Debelo Berto v Šitah, a žal je bil spodnji del stene moker.. Že v drugo sva šla s sklonjenima glavama nazaj v Kranjsko Goro na kavo, zgleda da nama ni usojeno je donelo v najinih glavah, saj sva nato ugotovila, da je Miha pozabil tudi eno od plezalk v avtu.. Pod steno sva hotela kaj drugega splezati, a opise ki sva imela sva primerjala z mokroto stene.. Ideja je pa padla, greva na Vršič in tam si zbereva linijo in poskusiva. Tako sva hitro odbrzela proti Vršiču. Že v začetku nama je padla v oči linija v mali Goličici in sva si rekla da jo poskusiva pa tudi če je bila že preplezana. Z očmi sva povezala čim bolj direktno linijo in takoj začela. Po prvem raztežaju sem ugotovil, da najino linijo prečka druga smer in tako sva nadaljevala po logičnih prehodih. Proti vrhu sva 150 m bila nenavezana, nato sva pa le potegnila še zadnji najtežji raztežaj po izraziti zajedi, ki konča prav na vrhu. Srečna sva urno poiskala sestop po drugi strani. Zvečer pa sva ugotovila, da je bila po vsej verjetnosti prvenstvena smer, saj po podatkih nisva dobila drugih smeri v tem delu, razen ene ki je Šrauf pred leti preplezal. Dodati moram to, da v štartu sva menila da stena ni višja od 350m, zato sva vstopila brez kakršnekoli dodatne opreme, niti vode, nato sva pa ugotovila da je precej daljša a moram povedati da je bila čudovita dogodivščina.