Tako kot smo se v četrtek zvečer na hitro dogovorili, smo se naslednjega dne zvečer odpravili v Paklenico. Kljub temu, da napoved ni bila najboljša smo ob prihodu opazili, da ni prav hudo mokro, a se je naše upanje o lepem vremenu razblinilo, ko nas je sredi noči presenetil dež. Tako da smo preostanek noči prespali v avtu. Naslednjega jutra je bila naša volja taka kot vreme, (temni oblaki, vse mokro), a se je sredi dneva sonce pokazalo in nas v zvabilo v Stup, kjer je bilo nekaj odsekov le suhih, tako da smo malo segreli prstiče.

Naslednji dan je bilo že boljše, tako da smo se odpravili v Infinito. Bilo je mestoma mokro, a nas to ni motilo, saj je bil najtežji cug suh. Jaz sem se zvlekel čez, Aljoša za menoj je naštudiral kako se pride čez, tako da sta Dejan in Tine nekako preplezala čez. Na vrhu Anića kuka smo še stepli Bremca, da si bo zapomnil kako je če si prvič v Paklenici.
Jernej