Ker je bilo vremenska napoved slaba za naše kraje, smo se odpravili k našim prijateljem Hrvatom. V Kozini smo srečali znance iz Maribora, kateri so nam posodili še neobjavljene kopije novonastajajočega vodnika Plezališča brez meja. Ob pogledu na opise smeri smo se nemudoma odpravili v novo plezališče: Kompanj. Kot smo tam izvedeli so ga navrtali Avstrici v preteklih 4 letih. Upali smo da bomo sami, a se je tokom dneva nabralo veliko ljudi. Smeri so zelo lepe a so ocene dokaj visoke. Zvečer smo se zbrali skupaj še s drugo četvorko pohajačev v padalskem kampo nad Buzetom. Poleg vsega smo ob večerji sklenili, da naj Slovenija v pogajanjih s Hrvaško, da Piranski zaliv Hrvatom v zameno za stene katere se nahajajo v okolico Buzeta.

Naslednji dan smo napadli plate v Dvigradu, kjer sta se izkazala Tomo in Maja. Tam smo srečali še Hrvate s katerimi smo se srečali v Peruju. Niso se mogli načudit, kako so nas spustili prek meje.

Jernej