Končno sem našla nekaj časa za poročilo preteklega vikenda (ostali pa imajo ustvarjalno krizo ali pa so samo preveč leni???).
No, tako je bilo. 9 plezanja željnih se nas je v ranem sobotnem jutru podalo proti kakih 190km oddaljenem mestecu Lumignano, kjer je plezanje doma. Vas namreč obdaja cel kup odličnih plezališč s še odličnejšimi smermi vseh težavnostnih stopenj. Takoj po prihodu vidiš, da so plezalci dobrodošli, kar ni povsod samoumevno. Parkirali smo na lepo urejenem parkirišču z wc-jem (ki ga je naš vrli Drejc takoj hotel popravljati...) pod vasjo in se zagnali v največje plezališče - Classico. Za sigurno smo vodnik pustili v avtu. Cel dan smo veselo pretegovali mišice, matrali prstiče in se skrivali pred soncem, ki je bilo čisto preveč radodarno. Posledica tega je bila menda tudi ta, da je Matiček-vražiček na veselje ostalih nažigal v 6b. Za konec smo tudi opazovali domorodce, ki so se izplezavali v 7c, Milanov dvojnik pa celo v 8a.
Večer smo preživeli med kuhanjem, prehranjevanjem, fotografiranjem in pametovanjem na že omenjenem parkirišču, kjer smo tudi legli k počitku.
Naslednji dan smo iskali malo bolj senčne sektorje, kjer smo spet plezali in plezali cel dan. Na srečo se nas je sonce usmililo in nas je na trenutke v senčki kar hladilo.
Proti popoldnevu je vnema postopoma pojemala, tako smo se počasi prestavljali proti kavi v vaški gostilni. Potem pa smo se spokali proti domovini.

Uživali smo Maja, Tomo, Metka, Bogdan, Jure, Drejc, Matic, Mitja in jaz.

In še zanimivost: Celoten vikend je zaznamovalo fotografiranje z najrazličnejšimi strojčki, med njimi tudi dvema novima, Oly-jem in Nikolajem. Upam, da bomo tega tudi deležni... Če ne drugje, pa na Facebook-u :)