Na začetku veliko prijavljenih, zvečer pred odhodom kar nekaj odjav in nato še v nedeljo zjutraj.

Z avtom do Tolmina, kjer sva se dobila z Nicolo in nato se zapeljeva v Tolminske Ravne. Že napoti nekaj snega in ledu ter težava (ledišče) prav pred parkiriščem v Ravnah.Glede na pogoje izbereva da se povzpneva po mulatjeri do Planine Kal in se tam odločiva za nadaljnje korake. V začetku lepa hoja na beli nedolžni podlagi in relativno hitro sva pri odcepu Čadrag-planina Kal. Tu se pa začnejo konkretne težave , gaziva do metra napihanega snega, ki je mestoma zelo težaven, štejeva korake in po dobri uri sva le »prigurala« do planine Kal. Do sem sva rabila 3 ure, v normalnih pogojih bi dobro uro.

Obvezen postanek in okrepitev podprta s toplo pijačo in hrano.

Glede na dosedanje pogoje in poglede se odločiva za Grušnico, ki je le slabih 100 višinskih metrov više. Že vnaprej vidiva da bo treba pregaziti celo pot izjema je približno 13 metrov spihanega. Celo uro se boriva s snegom in raznimi triki, da sva le osvojila vrh GRUŠNICE. Obvezno nekaj slikic okoliškega sveta in čajček in sonček nama pogreje kosti.

Sestop sva si zamislila kar diagonalko po pobočju na sedlo, kjer se pot prevesi proti Čadrgu tako da se čim manj vračava po isti poti. Vmes občudujeva gamsa (deluje kot spomenik) kako se v eni uri svojega otoka trave ni premaknil, dokler nisva tako blizu, da nam naredi sled do sedla, ki je tudi v najinem planu. Na sedlu pa se midva ob grapi usmeriva proti Tolminskim Ravnam in nižje kot sva boljši so zopet pogoji za hojo. Nekako par deset metrov pred zajetjem vode stopiva na najine predhodne stopnje in že sva na travniku pred vasjo in nato še zadnji skok do avto. Bilo je kratko a sladko.

V Tolminu obvezno postanek na pijači in debata o prehojeni poti in o rešitvah, ki sva jih sprejela in vsak na svojo stran..

Več v galeriji

Pripravil: Stanislav JABLANŠČEK. Datum: 24.01.2017.