V soboto, 15.11.2008 smo se iz sončne Nove Gorice odpravili proti meglenim Sviščakom. Mraz nam ni vzel poguma in podali smo se proti Snežniku. Izleta se je udeležilo 44 otrok. Prvi del poti smo hodili skozi gozd, ki je bil v megli prav pravljičen. Med potjo smo si vzeli tudi krajši postanek za malico. Pot skozi gozd je bila razmeroma položna. Preden se je začel pravi vzpon skozi ruševje do vrha, smo se otovorili vsak s svojim polenom, ki so nasekana pustili oskrbniki koče. Napis na tabli je pozival planince, naj pomagajo pri oskrbi koče in mi se pozivu na pobudo našega mentorja Aleksandra nismo odrekli. Pot skozi ruševje je bila magična, saj je bilo zaradi mraza ruševje vse v ivju. Občutek smo imeli kot da hodimo po ledeni deželi in ne po botaničnemu rezervatu Snežnik. Voda, veter in mraz je ruševje in ostalo rastje spremenilo v ledene stvaritve čudovitih oblik. Na trenutke je delovalo kot da se sprehajamo skozi nasade ledenih vrtnic. Ko se nam je dozdevalo, da tako hodimo že en lep čas in so polena postajala vse težja, smo v megli zagledali kočo. V njenem zavetju smo se ob toplem čaju in malici okrepčali. Kar naenkrat je iz oblakov pokukalo sonce in nam omogočilo prečudovit pogled na okoliške vršace. Podali smo se na vrh in se slikali za spomin. Sledil je še malce drsljiv sestop v dolino in dolga vožnja domov. Izlet je vodil Tadej. Pomagali pa so mu: Neža, Uroš, dve Tini in mentorice ter mentor. Napisala: Tina Vodopivec