Med 18. In 26. avgustom je bila skupina 40 članov našega društva na izletu v Krkonoših, v pogorju na meji med Češko in Poljsko, poglavitnem  delu istoimenskega češkega narodnega parka. Pogorje je polno brhko-skočnih voda ter smrekovih in mešanih gozdov. Med vožnjo so dve noči  preždeli v avtobusu, šest noči in dni pa so bili nastanjeni v udobnih lesenjačah avtokampa U Labe v turističnem in  smučarskem središču Špindlerjev Mlin. Primerno vzorno prehrano so jim nudili v bližnjem hotelčku. Vodila sta jih Rajko Slokar in Jože Sedevčič.

Najprej so si ogledali naravne znamenitosti Češkega raja in se ob strugi mlade reke Labe in številnih brusnicah povzpeli na visoko travnato planjo do njenega izvira, ki je s svojo krmežljavo vodno skromnostjo in obzidanim zajetjem pravcato nasprotje že nekaj sto višinskih metrov niže slapovite reke, po 1300 km iztekajoče se pri Hamburgu v Severno morje. Sledil je vzpon na Snežko (1603 m), najvišji vrh tega pogorja. Obiskovalcev, mladih, starejših in starih, je bilo ko trave. Pa tudi odžejanja z dobrim češkim pivom ni primanjkovalo. Zadnji načrtovani vrh je bil Mali Šišak (1439 m), tudi na meji s Poljsko. Obstali so tik pod vrhom, ker ga Narodni park Krkonoše želi ohraniti manj obljudenega in zato ne  nadela  steze ob nevarno  gugajočih se granitnih skalah. Krkonoši so podobni Pohorju; rekel bi, da so kot po vrhovih oguljeno Pohorje. Tu pa tam so še opazne sledi kislega (stoletnega) dežja, vendar je na vsakem koraku opaziti, kako Čehi skrbijo za čuvanje, promocijo in trženje svoje lepe narave.

Izletniki so se vrnili domov zdravi, vedro razpoloženi in polni prijetnih vtisov, čeprav je zanje bilo treba preliti veliko znoja, a nikakor ne tolikšnega in takega, kot v primeru, da bi ostali doma na tedanjem težko znosnem goriškem žaru. Nekaj foto utrinkov pa tukaj.

Rajko Slokar

_{Objavila: Tina Mavrič}