Ocenil sem, da so razmere po zadnjem sneženju stabilne in šel v izdihljajih zime malo vadit za izjemne razmere spomladi ali celo pozimi.
Nisem bil ravno zgoden. Na parkirišču pod pl. Kuhinja le 3 avti.
Pod planino Zaslap sem srečel enega vračajočega se: ’Najbrž se še en vrača, dva pa gresta pred tabo. Sledov je več, a prave zgažene poti ni. Vsaj pod vrhom je bolje natakniti dereze.’
Na mestu običajnega plazišča s plošče je bilo le nekaj ostankov. Krenil sem po eni sledi, a mi je drugi vračajoči se (Italijan) svetoval malo zahodneje. Novi sneg je mehek, a se je za silo povezal s prejšnjim. Problem pa so bile praznine ali mehka mesta pod starim – enkrat vanj čez pas. Itak je ’koča celo večnost enako oddaljena’. Ob koči sem dohitel dva pred mano – Koprčana. Skupaj na vrh in vrnitev h koči.
Jaz sem potem krenil prej navzdol. Ob manj trdnjih stopinjah je malo oddrsavalo (nekajkrat na riti), pri trših pa vgrezi do kolen - kljub občasni hoji po sledovih turnih smučarjev.
Na nivoju Kožljaka sta me Koprčana dohitela in smo šli skupaj čez energetski krog do parkirišča.

Nekaj fotografij pa tukaj.

Med odpravljanjem muskulfibra popisal Tauni.