Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Šoštanju, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Bojana Rotovnika nasledil Jože Rovan. Kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist in turnokolesarski vodnik desetletja vpet v delo planinske organizacije je nekdanji podpredsednik PD Ljubljana-Matica odgovorno funkcijo vodenja PZS, ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji z več kot 57 tisoč člani, prevzel ob veliki podpori delegatov planinskih društev. Podpredsedniki v mandatnem obdobju 2018-2022 bodo Miro Eržen, Roman Ponebšek, Irena Mrak in Martin Šolar.

"Planinska zveza Slovenije je v zadnjem obdobju naredila pomembne korake v smeri sodobnega e-poslovanja s poslovnimi partnerji in planinskimi društvi ter učinkovitega marketinga v Planinski založbi, z novimi poslovnimi prostori pa je delovna skupnost dobila bistveno boljše pogoje za delo. V novem vodstvu si bomo ob izkazani podpori predsednikov planinskih društev prizadevali za nadaljnje usklajene korake pri doseganju zastavljenih nalog. Čaka nas obilo dela, kar glede na to, da smo večinoma zaposleni in je delo v organih PZS naša prostovoljna dejavnost, nikakor ne bo lahko. Upam, da bomo upravičili izkazano zaupanje," je ob izvolitvi povedal Jože Rovan.

Novi predsednik PZS Rovan je predstavil tudi programske smernice za mandatno obdobje 2018-2022:"Letos slavimo 125-letnico planinske organizacije, korenine planinstva pa segajo še dlje v preteklost. Na temeljih žlahtne tradicije prostovoljstva, solidarnosti, humanosti in skrbi za naravno okolje se razvija v prihodnost zazrta Planinska zveza Slovenije. Združujemo športne dejavnosti, ki se večinoma izvajajo v naravnem okolju, dopolnjujejo in bogatijo pa jih številne kulturne dejavnosti. Obisk gora in s tem obremenitev naravnega okolja se povečuje, rojevajo se tudi nove športne panoge, zato je trezna presoja o tem, kaj lahko narava še prenese, za nas ključnega pomena. Posebno skrb bomo, kot že v preteklosti, posvečali usposabljanju članstva, saj lahko le tako dosežemo relativno varno izvajanje planinskih športnih dejavnosti. Vse bolj množičen obisk gora pomeni tudi povečano obremenitev markiranih planinskih poti, največjega športnega objekta v Sloveniji. Za vzdrževanje mreže več kot 10.000 kilometrov poti skrbijo markacisti, prostovoljci, materialni stroški vzdrževanja pa so pretežno na plečih planinskih društev. V prihodnje bo zato nujno potrebno zagotoviti stalne zunanje vire financiranja, pričakujemo sredstva države, lokalnih skupnosti in turističnega gospodarstva."

Vir: splet PZS