Ma, sem si zamišljal aktivnosti malo drugače, pa je dolgotrajen nizkotemperaturni prehlad spet udaril. Vmes sem zato izvajal le zmernejše aktivnosti, ki pa niso mogle zadržati padanje kondicije. Potem sem še planiral daljše zmernejše potepanje in kak od mene neobiskan kucelj ali pot, pa so me na petek zadržale neke obveznosti, da nisem mogel it prespat v bivak IV (včasih sem se hecal, da so tam stenice). Ta vrh je daleč in sem moral vstati v soboto daleč pred zoro, potem pa še pomagati v Vratih odstranjevati s ceste veje podrtega drevesa.

V breg sem krenil šele ob 7.00 in prispel pod greben ob 9.30. Tam sem pojedel in se pripravil. Na prevoj na sleme sem prišel s povprečnim ritmom ob 11.45 – pomanjkanje kondicije se je najavilo. Tako sem šel po slemenu le še z izletniškim ritmom do vrha (12.25). Spust pa je šel z veliko odmori – pivo in jabolčni štrudelj šele ob 16.30. (Družba planincev, ki je zjutraj približno sočasno šla na Škrlatico, je prišla nazaj verjetno malo pred mano.)

V soboto je bilo na slemenu le še nekaj 'kepc' snega in vse se je dalo obiti, vključno z zametom na Rdeči škrbini. Nisem opazil sledov iz/v smeri Škrlatice. Na spustu proti sedlu z Dovškim Gamsovcem pa se ni dalo izogniti obsežnemu snežišču. Ker sem imel dereze s seboj za primer nerodnih snežišč na slemenu, sem jih uporabil – čeprav ni bilo nujno in sem videl tudi sledi 'smukanja'. S sedla se mi ni dalo po snežiščih na planinski poti okoli Vrtače, pa sem jo vrezal po utečeni stezi po melišču pod Dolkovo špico. Na spustu v dolino pa sem precej pod bivakom le poskusil z okornim smukanjem po enem snežnem jeziku.

Nekaj foto utrinkov pa tukaj.

Tauni (Marjan Vidmar)