Planinsko društvo smo ljudje. Društvo brez članstva lahko enostavno zapre svoja vrata. Leta 2022 je zato začela zoreti ideja, da bi društvo kot  skromno zahvalo za zvestobo v začetku leta pripravilo pohod, ki je namenjen članom vseh odsekov.  Letos smo tako izvedli že četrti tovrstni pohod. Kot vedno, smo koristili usluge »Prevozi  Stopar« , ki nam je tokrat tudi sponzoriral del prevoznih stroškov, za kar se mu lepo zahvaljujemo!

Vodnika Darko in Maja sva zbrala druščino, ki je prišla z avtobusom in vse, ki so se pridružili z osebnim prevozom, na postanku za kavo. Novoletne dietne zaobljube smo prekršili takoj, ko so udeleženke postavile na mizo dobro obložene pladnje s slaščicami.  Za začetek pohoda smo se zapeljali v Strahomer. Pot ni prav nič usmiljena. Višinsko razliko je pač potrebno narediti. Čeprav smo v začetku hodili po suhi gozdni poti in smo odlagali vrhnja oblačila, se je z višino jesen začela spreminjati v zimo. Proti vrhu smo nase nadeli skorajda vse, kar smo imeli s seboj in v pravem zimskem pohodu osvojili megleni vrh Krima. Dobro, da je na vrhu koča za ogreti mrzla lička. Da so prijateljske vezi med  udeleženci močne in se pogrešamo, če se dolgo ne vidimo, se vidi tudi tako, ko nas kdo pride pozdraviti na lokacijo, kjer se med pohodom nahajamo. Paše objem! Sestopili smo proti vasici Planinca in naprej do ledene jame. Morda v njej res spijo medvedi? Spustili smo se še do naselja Jezero, kjer ob znanem jezercu stoji gostišče. Tam nas je poleg dobre hrane čakal tudi prijatelj, ki nas je cel dan lovil po Krimu, pa mi sploh ni jasno, kako smo se mu tako uspešno izmikali.

Prijetni so dnevi, ko človek pride domov in si reče, lep dan je bil danes!

Zapisala: Maja Kajzer

Foto v galeriji: Nadja Grebenjak, Darko Božič, Maja Kajzer