Oj, kam bi? Prejšnji teden sem se malo iztrošil, pa je odpadel tak izlet, kot sem si ga zamišljal za prejšnji vikend. Tri možnosti sem imel v mislih, a nazadnje izbral Kanjavec zaradi  ne pretirano zgodnjega vstajanja.

Ob 7.00 sem zapustil avto pred Inf. centrom na Logu Trentarskem.

Hodil sem z zmernim ritmom in več kratkimi postanki za nekaj oddiha ter občasnim pitjem. Na Trebiškem dolu (LK) sem poleg pijače pospravil Fructalo tablico. Nekaj snežišč je pokrivalo pot nad prvimi vseki, a vsa se je dalo obiti ali deloma prehoditi s previdnim zabijanjem gojzarjev – seveda sem imel v roki tudi en cepin.

Na rob Prehodavcev sem prilezel ob 11.00 in spet pospravil eno Fr. Tablico ter se malo razgledal. Zmotil sem 2 svizca, privabil pa nekaj muh in šel naprej po cvetočih travnih zaplatah med snežišči in skalovjem mimo nekaj pisanih metuljčkov. Proti Hribaricam sem za hitrejše premikanje uporabil dereze na nekaj bolj nagnjenih snežiščih.

Pred drugim drogom s tablo sem zavil levo na skale, po katerih se je dalo lepo napredovati z nekaj prehodi snežišč kar z gojzarji. Z zahodnega vrha Kanjavca sem pogledal Zasavsko kočo ob 13.53, se razgledal in slikal. Spust je lažji po snežiščih s sedla med obema vrhovoma, pa sem stopil prej še na vzhodni – 'uradni' vrh z zanikrno vpisno skrinjico. Tam spet razgledovanje in slikanje ob pitju in Fructalovi tablici. 'Za vsak slučaj' sem tudi odgrnil umazan sneg in napolnil izpraznjeno plastenko.

Od sedla sem izbiral pot tako, da mi ni bilo treba snemati derez do prvega kopnega s Hribaric proti Rjavemu jezeru. Navzdol sem si jih spet nadel na večjem snežišču, potem pa mimo Rjavega jezera do Zasavske (ob 16.12) koče brez. Koča je nemo oznanjala: nič piva. Še dobro, da sem pod kočo nalovil nekaj snežniške vode … Razkužil sem jo kar v trebuhu z nekaj požirki 'maliganovega'. Ja, Fructal ima dobre sadne tablice.

Po Trenti se je počasi premikala deževna zavesa, pa sem se odpravil po mulatjeri. Prve kaplje so me prisilile v uporabo anoraka in zaščite nahrbtnika nad zadnjimi vseki nad Trebiškim dolom. Do Loga je redkejši dež le občasno skoraj ponehal. Previdno sem hitel navzdol po vse bolj mokrih skalnih delih.

Na Logu sem se začel preoblačiti ob 19.10 (golo kožo je zakrila meglica na avtomobilskih steklih). V Špageteriji-piceriji sem spil še topel čaj, pa 'sedeš in greš' v dolino.

Fotografije pa tukaj.

Marijan Vidmar