Ne, niso trte tiste, ki določijo, kje bo »Martinovanje«. Izbrali smo deželo, ki ima verjetno več medvedov, kot nasadov trte. Šofer »Prevozi Stopar« je 37 pohodnikov skupaj z vodnikoma Darkom in Majo odpeljal prav tja dol do meje s Hrvaško. Ob poti smo si pogledali slap in potok Nežica, nato pa se na izhodišču Kostelske planinske poti opremili za pohod in se podali v breg. Asfaltna cesta, prijeten serpentinast kolovoz, ozka pohodniška stezica in izredno blatna gozdna vlaka so nam delali družbo vse do vrha Kuželjske stene. Podarjen nam je bil lep dan in zato čudovit razgled. Ob sestopu smo občutili prepih skozi Kuželjsko okno in se spustili po gozdnih poteh vse do glavne ceste. Skočili (nekako premagali tisti zoprni asfaltni klanec) smo še k sv. Ani po razgled na Kolpo in zaključili pohod pri vstopu v Klepčevo dolino, kjer nas je čakal avtobus. V hotelu Kovač so se kulinarično zelo potrudili. Pohvaliti pa velja tudi prostor za druženje. Navdušeni! Zavrteli smo se v plesnih ritmih.

Drugi dan smo šli pogledati reko do sotočja s Čabranko, kjer se iz Kupe preimenuje v Kolpo. Z eno nogo smo stopili v NP Risnjak, nato pa se skozi center Osilnice vrnili do avtobusa. Na poti do izhodišča pohoda smo si še pogledali najstarejšo cerkev na Kočevskem. Osilniško planinsko pot smo začeli ob Mirtoviškem potoku, se nato povzpeli na razgledni greben. Na eno stran smo opazovali že poznano Loško steno in na drugo stran sveže osvojeno Kuželjsko steno. Po izredno strmem vzponu osvojili vmesne vrhove proti Kremparskemu sedlu. Tu velja pohvaliti vse udeležence, še posebej našo častno vodnico Nado, ki ji strmina kljub letom ni prišla do živega. Sestopili smo na drugo stran, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljal nas je v Ribnico na okrepčilo in nato domov.

Zapisala: Maja Kajzer

Foto v galeriji: Silvana Pelicon, Nadja Grebenjak, Maja Kajzer, Darko Božič