Mednarodni dan gora je vsako leto priložnost, da širša javnost ta dan nameni posebno pozornost pomenu, ki ga gore predstavljajo v paleti čudes narave in nam vsakodnevno lepšajo življenjsko okolje. Pa ne samo lepšajo, dajejo nam številne možnosti, da se v različnih aktivnostih, ki jih izvajamo v gorskem svetu, približamo naravi, jo izvirno in pristno doživimo in se tudi soočimo z njeno močjo. Toda pojmovanje gorskega sveta in vsega, kar se dogaja v njem, je v sodobnem svetu zaznamovano s pojmi, kot so vode, tveganje naravnih katastrof, mladi, hrana, turizem, biotska raznovrstnost in avtohtoni prebivalci.

Gorski turizem predstavlja v celotnem svetovnem turizmu 15-odstotni delež in je v alpskih državah pomembna gospodarska panoga, v odročnih gorskih območjih pa edina oziroma vodilna dopolnilna dejavnost, ki poleg gorskega kmetijstva zagotavlja preživetje lokalnega prebivalstva in ohranja mlade generacije na domačijah ter s tem prispeva k ohranjanju tradicije in kulturne dediščine. Med to lahko štejemo tudi planinske koče in poti, ki so ob nastanku in gradnji pomenile tudi zaslužek lokalnim nosačem, graditeljem koč in prvim gorskim vodnikom ter omogočile širši razvoj gorništva in planinstva v vseh pojavnih oblikah in s tem tudi razcvet gorskega turizma. V 125-letni zgodovini organiziranega planinstva v okviru Slovenskega planinskega društva in njegove naslednice, Planinske zveze Slovenije, so slovenski planinci zgradili več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, ki po zadnjih ocenah letno omogočajo 1,7 milijona obiskovalcem slovenskih gora, da te obiščejo varno in so na poti primerno oskrbljeni. Pri tem letno ustvarijo več kot 100.000 nočitev v planinskih kočah. V okviru študije, ki so jo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije opravili na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, so neposredni ekonomski učinki planinske dejavnosti z upoštevanjem multiplikativnih učinkov 34 milijonov evrov. K temu je treba dodati še posredni prispevek, ki ga planinska infrastruktura prinese k turizmu in je ocenjen na 121 milijonov evrov. Ob tem pa seveda niso upoštevani pozitivni družbeni učinki, ki se prek telesne dejavnosti odražajo v boljšem fizičnem zdravju tistih, ki se ukvarjajo s planinstvom in gorništvom, v njihovem večjem zadovoljstvu in širši vključenosti v družbo.