Kanjavec je bil moj namen, a nisem poznal snežnih razmer in lastnih sposobnosti po trebušni gripi v prejšnjem tednu. Tako sem se odločil, da grem, dokler bo šlo s kondicijo in varnostjo.

Od informacijskega centra v Logu Trentskem sem krenil šele male pred 7.20. Somrak se je počasi razblinjal.

Nad zadnjo hišo ob poti sem prvi vrezal sled po zadnjem sneženju. Nekaj težav sem imel na vzponu z bivše planine Lepoč po serpentinah na pot nad sotesko Korita, saj so se delale cokle pod krplji. Gori pa je nasulo 20cm pršiča na moker kložast sneg. Tu pa so se krplji vgrezali do 20cm.

Na sedlu Čez dol (med Trebiškim – LK in Zadnjiškim dolom) sem dokončno potlačil želje in se zadovoljil s pogledom na Luknjo in Triglav. Saj bi morda neupehan in ob boljšem snegu še vrezal mimo sicer popolnoma zalitih vsekov, tako pa ni šlo. Vračal sem se kar po lastni že malo vdelani gazi. Spet pri avtu ob 14.00.

Dol-grede pa sem srečal smučarja, ki je šel preverit možnost spusta po Zadnjiškem dolu.

Nekaj fotografij pa tukaj.

Tauni