Ja, Lepena se počasi pomladansko oživlja, a sredi vzpona na preval h Krnskim jezerom je treba začet gazit. Že na začetku je bilo na poti precej odlomljenih vej ali upognjenih manjših dreves. Nekaj sem odmetal, a precej je potrebno prežagati in jaz sem bil na izletu. Gornja postaja žičnice je bila še precej pokrita. Pot/muletjera proti koči je zožana, snegomer je kazal 2,65cm.

Zjutraj je bil sneg najbrž še nosilen in ravno tako snežna plazina proti dolini. Vzpel sem se po njej skoraj do vrha, a so vidne manjše razpokice – pozor v naslednjih dneh.

Poblodil sem po gozdu proti melišču pod Veliko Babo in se ob 10 ¼ okrepčal ter preveril sneg. Itak se najlepše vzpenja po plazinah. Proti vrhu pa so postajale vse mehkejše – vdiranje vsak 3. ali celo 2. korak. Med plazinami sem šel nekajkrat do riti. Pogledal sem proti strmini pod Zeleno škrbino – če bi mi jo uspelo 'preplavat', bi se na povratku z Velike Babe najbrž moral vračati okoli Monture, tam pa nisem imel volje raziskovati prehodov. Spustil sem se cik-cak po plazini in spodaj nadel krplje. Proti Dupeljskemu jezeru najprej cik-cak potem naravnost in okoli. Za kočo sem jo ubral do Krnskega jezera. Nekaj klepeta z zanimivim Vilijem, ko naju je zmotil močen plaz z Lemeža.

Pogledal sem še h koči in odšel proti dolini. V spodnjem delu sem skrenil po ravno tako nastlani stari poti, a z lepim in drugačnim razgledom.

Spet nekaj klepeta, pa po sir spotoma v zeleno Gorico…

Nekaj foto utrinkov pa tukaj.

Tauni