Ker noč pred izletom običajno slabo spimo, in še bolj zares zaradi dolge vožnje nas je vodnik Darko Božič že ponoči zbral na dogovorjenem mestu. 30 člansko druščino PD Nova Gorica in  ŠD Mahle Letrika je šofer (Prevozništvo Stopar) do jutra pripeljal do spodnje postaje gondole na Untersberg, kjer je bilo naše izhodišče za pohod prvega dne. Opremili smo se v planinsko opravo in se že s prvo gondolo zapeljali v sončne višave. Tik nad izhodom iz postaje je bil naš prvi vrh, kjer nam je bil podarjen čudovit razgled daleč naokrog. Pohodno pot smo nadaljevali po grebenu do najvišjega vrha naše poti, Salzburger Hochthron, kjer smo tudi prestopili avstrijsko-nemško mejo. Po skupinski fotografiji smo veseli, da nam je bilo sončno vreme naklonjeno, nadaljevali grebenski pohod malo dol malo gor, vse do škrbine, kjer je razcep poti. Zapustili smo greben in nadaljevali po slikoviti, v steno vklesani poti, ter se skozi tunelčke in po lestvah spuščali vse do ledene jame. Seveda smo si edino za javnost odprto v Nemčiji, Schellenberger ledeno jamo, tudi ogledali in se v njej prijetno ohladili.  Nedaleč od jame naprej je koča, kjer smo imeli daljši postanek za okrepčilo, preden smo pohod nadaljevali do avtobusa, ki nas je čakal kilometer nižje v dolini. V dogovorjeni restavraciji smo po celodnevnem pohodu povečerjali, nato pa s prvimi dežnimi kapljicami odšli v hotel, kjer smo si priredili plesno družabni večer.

Drugi dan nam je prijazen vodnik Darko, z velikim odobravanjem svojega vodniškega pomočnika – mene,  dovolil spati minutko dlje. Po poznem zajtrku smo se odpeljali do Kraljevega jezera in z ladjico naprej na drugo stran jezera, kjer smo imeli planiran pohod. Najprej smo šli do gornjega jezera, nato ob njem po zavarovani poti na drugo stran, ter po zatrepni dolini vse do njenega konca, kjer 470m globoko pada najvišji slap v Nemčiji, Röthbachfal. Povzpeli smo se še nekoliko višje, da smo slap lahko »potipali«. Sledil je povratek po isti poti do ladjice. Vožnjo z ladjico smo prekinili na polotoku sv. Bartolomeja, kjer smo si ogledali cerkev in okolico. Med vožnjo do izhodišča smo si ogledovali okolico jezera, kjer se lepo vidi Orlovo gnezdo, mogočne stene Watzmana ter že izbirali ideje za naslednji pohod. Sledila je večerja in že nam je vsestransko »uporaben« šofer pripravljali ta velik zvočnik in glasbo za plesni večer.

Tretji dan smo se zopet odpravili na pogorje Untersberg. Iz doline navzgor smo si ogledali sotesko Almbachklamm, kjer so v preteklosti spravljali les z gore v dolino. Da vode ne bi samo občudovali v njenih lepih slapovih in tolmunih, smo bili za čas ogleda deležni tudi osvežitve od zgoraj. V soteski je veliko mostov in pot je dobro zavarovana. Ker smo planinci, in bili še polni moči, smo vzpon iz soteske nadaljevali vse do vasice Ettenberg, kjer smo si na hitro pogledali znamenito cerkev, nato pa se po drugi poti vračali do avtobusa. Ob povratku se je nebo zjasnilo in sonce, kot bi se opravičevalo, pogrelo z vso močjo. Pri avtobusu  nas je šofer razveselil z že pripravljeno obloženo mizo. Imeli smo tradicionalni piknik z rezanjem pršuta in zdravico z domačo kapljico pred odhodom domov.  Na dolgi poti do doma smo se še enkrat ustavili in degustirali dobrote, ki so jih pripravili udeleženci in jih tokrat res ni manjkalo.

Čestitke vsem udeležencem za opravljene ture in velika pohvala za prijetno vzdušje. Lepo je biti vodnik/pomočnik tako prijetni ekipi kot ste/smo v PD Nova Gorica. Fotografije pa si lahko ogledate tukaj.

Zapisala: Maja Kajzer

Fotogalerija:  Miran Marc, Maja Kajzer, Darko Božič