Saj sem napravil vse za ’bregove’ na Bovškem, a sem že zvečer ugotovil, da ne bi šlo prav z užitkom. Ta teden so me zdelali vročina, vrtna dela in zalivanje. Ja, tudi zjutraj sem z že toplo deževnico najprej zalival, pa si privoščil ležeren popoln zajtrk. Iz nahrbtnika sem vrgel nekaj stvari in se odpravil na ½ turco v (upajoč) v hladnem.

Pred 9.00 sem krenil iz Trebuše v grapo proti Poldanovcu. Nekdo je pustil sled pred največ 3 dnevi. Listja je bilo precej in trava se bohoti. Itak, da je zmeraj kaka veja za prestopit ali odvreč. Predvsem pa se nisem pokesal, ker doma nisem zmanjšal zaloge pijače. Nekajkrat sem otiskal majčko in naglavni pas.

Na vrhu me ni privlačil povratek po grapi zaradi listja, a še manj me je mikalo ’nabiranje klopov čez Češevik proti Lazni. Pa sem krenil v grapo.

Na prbl. ¼ spusta pa sem si na razpotju premislil in krenil na prečko proti Lazni. Pač, sta mi ostala tudi oba cepina na/v nahrbtniku. Bojazljiv človek. Zamenjal sem obe palici s cepinoma. Prečka je manj obiskana. Opaženi sledovi predvsem na začetku in koncu so bolj spominjali na parkljevce. Pa še gada sem videl na enem pomolu – morda je padel iz krempljev kake kanje. Na nekaj mestih cepina nista bila odveč. Med nekaj počitki so se oči lahko spočile na rododendronu, ki tekmuje s travami pod redkim drevjem. Tudi v grapi sem ga videval veliko.

Pot se zaključi na manjši košenici in od tam sem šel na makadamsko cesto proti Lazni. Prbl. 200m po prvi hiši tabla na drevesu vodi čez drugo košenico v Trebušo. Muletjera zgleda prav sprehajalno, a stopala so me vse bolj pekla.

Iz gošče pride pot na cesto z Drnulka. Napis ’Lazna’ je na kamnitem zidu nekih ostankov.

Ob asfaltu sem sestopil še nekaj 100m do avta pri mostu. Oplaknjenje in po Trebuši domov. Ob Trebušci, Idrijci in Soči so bila vsa razpoložljiva parkirišča zasedena od teh, ki so se namakali v mlačnih plitvih vodotokih.

Nekaj fotoutrinkov pa tukaj.

Tauni