Letošnje tradicionalno junijsko planinarjenje v tujino je bilo organizirano v sodelovanju z agencijo Izimanija.  Potovanje smo začeli v poznih večernih urah z odhodom iz Nove Gorice. S postankom v Ajdovščini in Ljubljani se nas je zbralo vseh 49 planincev PD Nova Gorica skupaj z vodnikoma Darkom in Majo.  Na poti proti Slovaški pa se nam je v Mariboru  pridružil še vodja  Izidor Furjan.

 Nočna vožnja in dokaj prazne ceste so botrovale dokaj hitremu prihodu v Zakopane.  Po namestitvi  smo imeli  sprehod v mesto, obiskali menjalnico, da smo dobili poljske zlote, nato smo šli do skakalnic, si v rahlo deževnem vremenu z omejeno vidljivostjo ogledali zakopansko velikanko in si ostali prosti čas do večerje razporedili po svojih željah.

V nedeljo smo imeli prvi planinski pohod na Polskem. Z izhodišča Kužnice smo se vzpenjali ,šli mimo zavetišča vse do pod vrha. Vrhnji del  je z verigami varovana pot urejena enosmerno.  Po eni strani smo šli gor. Kljub precejšnji gneči in razmeroma malo prostora na samem vrhu smo Wielki Giewont 1895m obeležili slavnostno.  Razvili smo slovensko zastavo in z Zdravljico počastili praznik naše domovine. Vrhnji del smo ob verigah zaokrožili po drugi strani in nato sestopili po drugi dolini vse do Zakopanov. Ta dan smo tudi krepko presegli vse dosedanje pohode in rekord poškodb postavili na precej visoko ravan. Odsvetujem, da se ga kdo ne loti izboljševati.

Ponedeljek je obljubljal  dolino petih poljskih jezer. Iz Lysa Polane smo šli skupaj po cesti do razpotja. Nekateri naprej so jezera Morske oko, ki se nahaja tik pod najvišjim vrhom Poljske, Rysy-jem večina pa smo se podali v dolino petih poljskih jezer. Pot  se je vzpenjala ob potoku Roztoka, mimo lepega slapu Sikavica vse do prvega jezera Wielki Staw Polski. Mimo malih jezerčkov smo šli do koče ob Prednjem jezeru in se potrudili zamenjati preostale zlote za okrepčilna sredstva.  Sestopili smo krožno in se kmalu pridružili že znani poti ter sestopili do izhodišča.  Zapustili smo Poljsko in se zapeljali na Slovaško v Poprad.

V torek je program obljubljal vrh Krivan 2494m, simbol Slovaškega planinstva. Čeprav je vremenska karta obljubljala primerno vreme, je ob uri odhoda  še deževalo. Dvom in izkušnje prvega dne so povzročili precejšen osip pohodnikov , ki so se podali na turo. 13 članska skupina smo odpeljali proti izhodišču. Deževati je nehalo že med vožnjo . Tako smo se prepustili lokalnemu vodniku, da nas je vodil nad meglenim morjem v dolini  proti vrhu. Ker je 13 že sama po sebi svojevrstna številka, je poskrbela, da  je četverica morala sestopiti predčasno. Vzpon po mokrih skalah je bil precej zahteven. Vodnik nas je 8 varno vodil do vrha Krivan 2494m in nazaj v dolino. Glavnina skupine je medtem z vodnikom opravila lep pohod z istim izhodiščem  po Tatranski magistrali mimo dveh jezer.  Vsi skupaj smo se po dobili pri jezeru Štrbske pleso, kjer nas je počakal avtobus.

Sreda je bila nekoliko bolj sproščena. Turistično smo se z gondolo zapeljali  na Skalnate pleso. Pohod okrog jezera smo opravili v pelerinah, nato pa se po Tatranski magistrali ,v izogib zdrsom, zelo počasi spuščali proti Starem Smokovcu.  Pot vodi mimo petih koč.  V nekaterih smo se tudi ustavili in se okrepčali. Razgibano vreme je v začetku poskrbelo za dodatno telovadbo s pelerinami in dežniki, zaključili pa smo s sladoledom  v lepem sončnem popoldnevu.

Četrtek smo zamenjali s petkovim programom in se, kot pravi  vodnik, podali iz pekla v raj. Lokalni vodnik nas je vodil na pohod po soteskah v Slovenski raj. Ob reki Hornado smo naredili dolg pohod, si na nekaterih mestih pomagali z jeklenicami in stopami in v potoku pod nami opazovali kako so se z brzicami spopadali kajakaši.

Najlepši dan in vrh smo prihranili za konec. Pohod smo začeli z dolgim ogrevanjem po asfaltu do Popradskega jezera,  nadaljevali z vzponom mimo dveh Žabjih jezer, prečili snežišče in se ob jeklenicah povzpeli do koče pod Rysyjem. Nekateri so počakali pri koči, večina pa smo prečili še eno snežišče in nato nadaljevali pot do vrha. Rysy 2499m, najvišji vrh Poljske je ponudil veličasten razgled vse naokrog. Čudovito Morskie Oko in  Czarny Stau  na eni strani, Žabie pleso na drugi strani. Naredili smo skupinsko fotografijo nekoliko pod vrhom in skupaj sestopili vse do asfalta, kjer smo si v koči še enkrat nazdravili. Sestop do izhodišča in v hotel. Tematsko druženje po večerji tudi vedno paše.

Zadnji dan smo s spretnim zlaganjem uspeli spraviti vso prtljago v avtobus in se odpeljali do Bratislave. Imeli smo voden ogled mesta s turističnim vodnikom in prosti čas za individualne želje. Sledila je dolga vožnja proti domu. Na poti smo se poslovili od vodnika in lastnika Izimanije,  Izidorja , izkrcali Ljubljanske člane, nato še Ajdovske in še preden se je obrnil nov datum, zaključili izlet v  Novi Gorici.

Zapisala: Maja Kajzer

Foto v galeriji : Darko Božič, Maja Kajzer, Silvana Pelicon.

Povezava na galerijo tukaj.