Za letošnji večdnevni avgustovski izlet smo zopet izbrali Avstrijo. Našli smo področje, ki je našim članom, razen redkih izjem, popolna neznanka. Podali smo se v Nokberge. Šofer avtobusa, Stojan,  »Prevozi  Stopar«, nas je vozil s ta največjim. Kar 55 članov PD Nova Gorica se nas je podalo na tridnevno planinarjenje. Vodnika Darko in Maja sva pripravila osnovni program z mnogimi dodatnimi opcijami, kar se je izkazalo za dobrodošlo, kadar se zgodi kaj nepredvidenega.

V zgodnjih jutranjih urah  smo začeli z vožnjo iz Nove Gorice, ustavili v Šempetru našim zvestim članom ŠD Mahle Letrika, nato še v Ajdovščini, na Lomu je tradicionalna postaja za udeležence iz Idrije in seveda v Ljubljani za Ljubljanske novogoričane. Zapeljali smo se do gorske ceste Nockalmstrasse , ki se vije skozi edinstveni narodni park v visokogorju, z največjim smrekovim in borovim gozdom v Sloveniji. Najprej  smo se ustavili v centru za obiskovalce, kjer je v 3D kinu predstavljen Biosferni rezervat Nockalm, razstava kamnin in seveda kava pred odhodom na pohod. Nadaljevali smo do najvišjega prelaza na tej gorski cesti in tako poskrbeli, da je avtobus pridobil nov višinski rekord.  Od tam smo začeli pohod na prve tri dvatisočake Eisentalhöhe 2180m, Königstuhl 2336m in Seenock 2260m, ki smo jih za šalo osvojili, ter pohod zaključili v »toplicah« pri Karli. Panoramska cesta ponuja veliko zanimivosti. Mi smo se zapeljali naprej na naslednji prelaz in pozvonili na zvonček želja. Nato smo se še sprehodili ob jezercu z mnogimi poučnimi tablami in spotoma obirali borovnice. Čez dan smo osveževali spomin na oba nedavna okrogla jubileja naših udeležencev, zvečer pa smo se odpeljali v hotel v samo središče Bad Kleinkirchheima.

Drugi dan smo začeli z zdravico slavljenki. Se ve, da vodnika izbirava termine izletov glede na rojstne dneve udeležencev? Da bi nam ostalo dovolj moči za prijetnosti, smo si vzpon v osrčje Nockalm-a olajšali z gondolo. Izredno lep dan nam je ponudil čudovite razglede. V dosegu glede na čas  smo imeli štiri dvatisočake. Rote Burg 2030m, Pfannock 2254m in Kl.Pfannock 2180m smo osvojili vsi, za četrtega, Predigerstuhl 2170m, pa je bila potrebna izbira med osvojitvijo vrha ali hlajenjem grla. Vsi zadovoljni smo se z gondolo vrnili v dolino. Kaj pomeni zataknjen copat med vrati, se zdaj že ve. Da je ena soba dovolj za pol skupine in da imajo primorci dobro vino tudi. Bil je lep večer.

Zadnji dan smo se od Nockbergov poslovili in se zapeljali po še eni gorski cesti, na Goldeck. Med rododendronom in borovnicami smo se sprehajali po razglednih stezah in vrhovih. Osvojili smo še dodatne 3 dvatisočake: Seetalnock 2130m, Goldeck 2142m in Martennock  2039m.  Zadovoljni z novimi desetimi  dvatisočaki smo naredili skupinske fotografije za  » v cajtnge« in se odpravili proti domu.

 Zapisala: Maja Kajzer

Foto v galeriji: Miran Marc, Silvana Pelicon, Darko Božič, Maja Kajzer