Saj sem razmeroma zgodaj vstal, a hrbtne vaje, pa zračenje, toaleta, mačka nahranit, … šel sem v Posočje ob 6.15 in pustil avto ob tabli TNP v Koritnici ob 8.00 (lenoba, ne prestavljam fotiča na letni čas).

Še sreča, da sonce do popoldneva ne pride čez Loško steno. Srečal sem nekaj Hrvatov in drugih tujcev, večinoma na Jalovec, en par s Kotovega sedla proti Mangrtu, en mešan pa s ferate iz Tamarja. Mali bivak na Kotovem s. je bil zaseden.

Živ organizem je čudna reč. Prejšnje dni se nisem posebej ’šparal’, to noč pač malo spal. Kondicijo vzdržujem, a leta se običajno prištevajo. V nahrbtniku 3,5 litra tekočine in rezervni cepin, za preobleč, snop Frutabel, nekaj krame ’za vsak slučaj’, … vse je zneslo le kaj čez 5 kg, a rezultat je zložnejši ritem. Potem pa je še z leti bolj glasna psiha na nezavarovanih izpostavljenih delih (to, da sem že tretjič nič ne šteje) in čas uhaja.

Sem za vsak slučaj pod Kotovo špico premetal pogled sem in tja, pa gor in dol pod balvani nad pristopno grapo. A najbrž se je nekdo držal pravila ’kdor je prvi ni zadnji’ ali pa odstranjeval navlako iz narave. Pred 2 letoma tam pozabljene palice je posnel sneg dol po grapi ali pa so našle prostor v kakem ’rucaku’.

Na Vevnici je bilo vpisanih kak ducat ta dan – večina iz Slovenije. Belopeška-VDV-proti Poncam nazaj. En par je šel obratno – no nisem še zasledil, da bi se kdo v dolino vračal po VDV.

K bivaku Tarvisio (zdaj menda Busetini) sem dospel četrt pred 16. Saj bi v prejšnjih časih šlo še čez Mali Koritniški Mangrt, a megla in omenjene ne bodi jih treba okoliščine so me prepričali, da v temi se pa že ne moreš v Koritnici umivat in preoblačit … drugič. No, vseeno sem že v polmraku vezal ’teniske’ pred odhodom. Časa bi imel dovolj le, če bi zjutraj kot pravoveren planinec krenil v breg še v polmraku.

Kljub vsemu so mi razbolela stopala dopovedovala, da je bilo dovolj.

Tauni

Nekaj fotografij pa tukaj.