Prejšnja leta sem jo izvajal že v maju, a po spletu okoliščin tokrat kasneje. V nedeljo, 27. 7. 2025 sem se s kolesom odpravil iz Nove Gorice. Za razgibavanje po Streliški do steklarja, čez Grčno, Ideal in na staro kromberško do odcepa za Ravnico. Na pobočjih Čavna so se zadrževale meglice – znak verjetnosti dežja, a z opremo in možnostjo skrajšanja turce je bilo vse upoštevano.

Na Ravnici sem odvrgel sadne obrežke konju, pa skozi Zagorje na Grgar. Zložno na Fobški Kal. Pred Puštalami na Sp. Lokovec, kjer so me noge opozarjale, da morda pa nisem prav fit za M. Rupo – nič, grem pa po Soški nazaj. Blizu spomenika brig. Garibaldi se malo postal in se spustil proti križišču za Bajnšce. Mimo Trščakov so se odprli razgledi čez Sočo. Spustil sem se proti Kalu nad Kanalom.

Spet sem z najnižjimi prestavami počasi lezel proti Cvetrežu in naprej mimo odcepa poti na Lašček. Čezsedlo pri Korenu in odmor na križišču za g. Lokovec. Sprostilni spust na Kan Lom in čez T. Lom na Most n Soči. Tam se zaman upal na nabavo pijače na Petrolu – zaprt; v lokalu zraven litrček pač za nekajkratno ceno.

Hitel sem ob Idrijci, ker je grmelo od Baške Grape. Vseeno dve palačinki s sokom v Spodnji Trebuši in po lepi dolini gorske Trebušce. Poskušal sem čim hitreje, a z razpoložljivo kondicijo sem pač lahko le odmore krajšal. Z desne so se postavljali Govci. Zadaj pa se je zgoščevala oblačnost od Tolmina.

Na Mrzli Rupi sem moral navsezadnje navleči anorak. Debele hladne kaplje. Vseeno sem se napil pri izviru pod Bolnico Pavlo. Višje se je dež umirjal in do križišča za Tisovec povsem ponehal. Le skozi krošnje in poseke se je videla tema od Vrš proti SZ.

Nisem smel prepočasi. Pričenjal se je polmrak in baterija na krmilu ti na makadamu lahko odpade. A do Turškega klanca je bila normalna vidljivost, na Lokvah pa osvetljen v dolino.

Naslednje jutro sem ugotavljal, katere mišice ni zajel muskulfiber.

Tauni
PS: prbl. 110km/2770m

Nekaj fotografij pa tukaj.