Uf, spet za monitorjem.. Hmm, začelo se je ko v četrtek ob ranih 3, ko sva z Miho iz Kranja pregledovala vreme in si sporočala po gsm-ju.. Nič, prestavila sva na naslednje jutro, saj je ob 1h v Bovcu deževalo, ob treh je bilo jasno, a kaj ko je bilo vse mokro..

Naslednjega jutra na točno 1.08.08. pa sva se le dobila ob 4.30 v Zadnjici in se urno odpravila proti našemu cilju-steber v Vršacu.. Poskusila bova prosto preplezati tehnični raztežaj, za katerega sem dobil informacije, da naj bi bil opremljen pa da je že bil preplezan prosto.. Po gamsjih stezicah in prelepem vremenu sva le učakala steno, ki se postavi tako vertikalno, da te kar zvije v vratu.. Vstop sva kar hitro dobila in začela kar tekoče, a v tretjem raztežaju sem malce zablodil in potegnil eno varjanto, katera zahteva kar precej hrabrosti, saj težave so precej visoke in moraš biti kar precej sposoben nameščati dobro varovanje. Po kaki uri boja sem se znašel na pravem varovališču in tako sva lahko nadaljevala.. Misli so nam bile, da sama smer bo kaj opremljena a je bilo obratno, smer ni opremljena in ima samo na varovališčih kak klin, v 6 stopnji moraš plezati kar suvereno, ker smer ne popušča.. Dosegla sva polico pod strehama, kjer maš raztežaj, kateri ti ponudi končno en klin v dokaj zahtevni plezariji (malce krušljivo) in končno dospeva do obljubljenega raztežaja za katerega sva mislila da bo dobro opremljen in tudi je a v drugem delu. Želela sva ga opremiti in poskusiti prosto a nenadoma je iz območja Triglava in Luknje pridivjala obljubljena nevihta, katera naju je z globokim tonom opozarjala:BEŽITE BEŽITE, tko da sem raztežaj z začetka poskusil prosto z sprotnim nameščanjem a ni šlo, ker med varovali so velike razdalje in raztežaj je zelo težak, ima kar dve veliki težavi, eno v štartu in eno vmes, zaključi se pa čez previs v levi strani streh.. Pokončal sem jo tehnično in hitro naprej. A nevihta je bila hitrejša in naju je ulovila v zadnjih treh raztežajih po katerih sva kar letela do vrha..Hitro v Kočo na Prehodavcih, kjer sva se mislila vsaj malo posušiti, a je bilo polno kot v konzervici sardinic tako, da sva joto jedla zuni na dežju z vrmi pod ritjo. Zahvala fantu na Zasavski koči za kruh, ko le nisva mela dnarja pa jota je bla odlična.. Nato pa dol in že v kakih dveh urah sva bila pri avtu.. Lepa dogodivščina

p.s.: Rad bi, če kdo ve koliko je bil ocenjen najtežji raztežaj in kdo ga je do sedaj preplezal prosto, ker vsaka mu čast.. Mislim pa da je sama smer kar precej resna, saj kot sem prej omenil-ni opremljena, razen kakega varovališča in najtežjega raztežaja, pa še tam je treba nekaj znanja, da lahko prideš na tehnični način čez. Mislim tudi, da opis s katerim sem odšel plezati to smer ni ravno natančen, je pa kar logična zadevica, če se držiš non stop raza stebra..

Plezala:Miha Zupin Ao-Kranj, Rok Stubelj Ao-Ng