Da forum ne izumre dejmo kej napisat:
Velikonočni prazniki oz. podaljšan vikend je pregnala cca 16 članov odseka v Paklenico. Vsak po svoji varianti smo se do petka ponoči znajdli na običajnem mestu - kamp Vesna. Pogled na število miz in stolic okoli šotora je dal vedeti, da je Drejc nekje v blližini, Smrčanje za prikolico pa je naznanjalo tudi Atanovo prisotnost.
V soboto sva se z Vanjo spokala v Forma vivo. Res nevem zakaj se nisem že kdaj prej spokal tja plezat. Lepo kaminsko plezanje, smer že odlično (če ne preveč) navrtana, v njej pa nobene gužve. Na koncu smeri ( ž v Brahmovi) se tam pojavi kdo drug kot nedružabnež (Pav,..). Skupaj sestopimo ker nam je še edina motivacija hladen energetski napitek grenkega okusa.
Cel dan mi gre poglavi želja da bi se spokal v 3 dolge smeri, manjka mi le somišljenik. In seveda, pojavi se naš Matic, ki ga res ni bilo treba prosit in prepričevat. In namesto da mi nebi bilo treba plezat, ker pač nisem dobil soplezalca, me je mulc pošteno najeb..... ker ni bilo več pametnega izgovora.
Ob pakleniško neobičajni uri (4 zjutraj) sva vstala in spokala v Velebitaško. Prvi raztežaj še ob pomoči čelk, nato pa v spremstvu jutranjega sonca sva bila ob 8.30 na vrhu Aniča kuka. Sledil je res "lep" sestop in smer Albatros. Ker se baje v Albatrosu potegne drugi cug direkt do luske, sva ga vlekla in vlekla in štrik pošteno nategnla in nakuncu res prišla na lusko v dveh DOLGIH raztežajih. No po štirih urah sva le prišla drugič na vrh in drugič sestopila po prelepi poti do vstopa v Klin, ki sva ga plezala z vedno večjim navdušenjem. Nevem al sva se smejala od navdušenja, obupa ali brez razloga. V glavnem blo je fajn in ob 18.15 sva bila tretjič na vrhu.
V bistvu nič takega, nič posebnega, sej itak plezajo po 6 smeri na dan, ma važno da je bil odličen dan, odlično izkoriščen in na koncu sva bla FAJN naplezana in zadovoljna.
V pondelk ena krajša smer in popoldne hvalabogu DEŽ in počitek. Večina se spoka domov. Rok, Maja in midva z Vanjo ostaneva še do torka, ki ga izkoristiva z Vanjo za popravljanje Vinkota (avta) ki ni hotu na noben način vžgat in nas spokat ne plezat ne domov. No na koncu sva ga ob pomoči Zokija (vaški mehanik) le zbudila in se spokala domov......
jejžš je blo fajn