Fanta sta rekla, da naj kaj napišem. Včeraj, 26. julija 2009, smo Zoran, Stojan in Metka plezali Novo centralno smer v Veliki babi (700 m, IV+). Pred vstopom v smer smo se najprej pošteno stepli z ruševjem (in zmagali!), nato prva dva raztežaja, ki se jih pleza brez varovanja, presoteskali proti navzgor, kajti po kaminu je veselo šumljal bistri potoček. Sveže stuširani smo vstopili v smer v vznožju prve plošče in po dobrih šestih urah prijetnega poplezavanja po žlebastih platkah in kaminih je naša 156 letna naveza (samo kombinacija Stojan, Zoran in Weitzer bi lahko presegla tale starostni rekord na našem odseku, smo ugotovili) vpela zadnji štant. Družbo so name delale tri naveze, dve zagrebški in ena črnuška, vse na srečo za nami. Zahvala gre Stojanu, ki je vztrajal pri reku "rana ura zlata ura". Da lahko sestopiš, se moraš najprej zagnati nekam navzgor, pa ne preveč desno, kot smo izkusili (mene je bilo tam kar pošteno strah!), da se prebiješ do markirane poti in ferate, ki z vrha pelje do Kranjske koče. Potem pa še v dolino in domov. Dan je bil dolg, vsega je bilo po malem zadosti, imeli smo se pa fajn in, da citiram Weizerja, še bomo šli. Z natančnimi tehničnimi podatki o vzponu (razni grafi, časi, višinske razlike, utrip srca, poraba kalorij itd. ) razpolaga seveda Stojan.

Metka