Konec tedna sva z Majo preživela v Dolomitih, saj so vremenarji tam obljubljali lepše vreme. Štartala sva v petek zvečer in parkirala pri kapani Trst, ko je še močno zalivalo. Da bi v mrzlem in jasnem jutru pregnala dvome o mokrih zajedah,ki naj bi jih ponujala smer Andrich, sva raje še malo dlje poležala. V globoki dolini, kjer sva spala, je senca še bolj lenobno vztrajala od naju. Zato sva se vdala in korajžno zakorakala po udobni cesti do pod beneškega stolpa v Čiveti. Že takoj po dveh ovinkih naju je dobilo sonce in vročina...Do pod smeri, sva se privlekla čez kake 2.5h, čeprav naj bi bilo dostopa za uro manj. Naveze v steni so bile že visoko, skoraj na iztopih, ko sva midva šele začenjala. Ampak kot se je izkazalo kasneje, sva najverjetneje izbrala pravo taktiko. Smer je obrnjena na zahod, zato se je iztopna zajeda lepo posušila, ko sva lezla čeznjo. Naveza, ki je plezala pred nami, se je tedaj že umaknila, saj je plezanje zadnjega dela smeri lahko zelo neprijetno, če imaš kake čistilce smeri nad glavo. Vrh stolpa je namreč en sam krš in potrebna je velika previdnost, da z vrvjo ne prožiš kamenja naravnost v zajedo...Poleg tega sva lepo uživala na sončku, kar pa verjetno zgodnji kolegi niso. Seveda smer tudi ni prav dolga, zato je takšna manipulacija možna...Plezanje je pa res pravi užitek. Prava dolomitska poslastica. Majhne težave, velika naklonina, veliki oprimki, štanti v veliki meri že opremljeni, potrebno pa je dodati kšnega metulja al pa kšn zatič. Zelo prav pridejo tudi pomožne vrvice, saj je veliko ušes in rogljev. Skratka prava uživancija ob izjemnih razgledih na velike stene Dolomitov. Marmolada, Agner, stolp Trst, ....Sestop s stolpa je tudi doživetje, saj nanj ne vodi nobena pot. Naredila sva dva dolga spusta po vrvi, potem malo peš navzdol po grapi, kjer je še krajši spust po vrvi. In nato spet udobno, najprej po stezi, potem pa po cesti, nazaj v dolino.

Naslednji dan se zbudiva in ne veva točno kam bi šla. Maja noče dolgega dostopa, težke smeri, mraza, vročine,..., torej je treba izbrati tako bolj nedeljsko turo. Odločiva se za Sperone Ghedina v Castellettu. Spet ubereva že preizkušeno taktiko poznega napada, saj je tudi tu stena obrnjena proti zahodu. Tudi kar dobra smer v izjemnem okolišu, vendar ne tako elegantna in mogoče malo slabša skala na trenutke. Malo zabluziva v zadnjem raztežaju, ker baje da je skica v vodničku napačna. Iz zadnjega štanta je treba desno in ne levo, kot veluje skica. Zadnji raztežaj izplezava po sosednji, navrtani smeri.

Izleta je bilo s tem konec in treba je bilo oditi spet ponedeljkovi službi naproti.

Za vas od Tomota je to vse.

Še povezava smer Andrich, Torre Venezia, Civetta:

http://www.planetmountain.com/rock/dolomiti/itinerari/scheda.php?id_tipologia=38&lang=ita&comefrom=search&id_itinerario=417&pagina=1&gruppo=&cima=&nome=&difficolta=