Da ne boste mislili da smo se vdali.. Ko sva bila z Maticem v San Franciscu sem prejel telefonski klic z zelo slabo novico in to da imam zlom gležnja.. Šele po dveh dnevih je ponovno pregledal slike ortoped in ugotovil zlom.. Zdaj vsaj vem zakaj je postala moja noga kot Hulkova. Oteklina do kolena, hmm. Spet smo se vrnili v Porterville, ampak mi niso znali točno povedati kaj in kako… Eh, odločitev je bila hitra-ne grem domov.. Gremo v Bishop in tako smo vsi trije odjadrali v plezalni raj.. Kupili smo nov vodniček in začeli plezati že prvega dne po prihodu.. Matic in Maja sta se zagnala v čudovite poči.. Kar treslo me je ob pogledu na to plezarijo.. Žal sem priklenjen na tleh in samo fotkam in snemam. Vsak dan se premikamo v različne sektorje, kjer imaš na razpolago od dolgih, kratkih, navrtanih, nenavrtanih in še in še, kar želiš… Tako, da sem naslednji dan začel tudi jaz viseti na rokah in poskusil kako mojo zamisel na balvanih….Vem, vem, nekateri bodo rekli da sem malce ubrisan, a ne moreš biti tukaj kar tako.. Ko pridem v trgovine s plezalno opremo rečejo, lej tega, ravno se je poškodoval že gleda za opremo in si poskusi nadeti pas, saj ne bo plezal kar nekaj mesecev.. Upam da bo moja vztrajnost poplačana..

Da preidem k Maticu, mislim da kar napreduje in je zelo zagret za ta način plezanja.. Upam, da mu bi dobili soplezalca za kako daljšo smer, saj on bi samo plezal in plezal. Dobro da nama pomaga Maja pri varovanju in se prav tako bori z granitom.. Ni vsega konec….Čotar bi reku, »Kjer je volja je tudi pot«, ne vem pa kje je on to pobral…

Poslal bom nekaj slikic…

Lep pozdrav