Čeprav sem se v začetku poškodoval in s tem ogrozil načrte, se sedaj zavedam, da je kar vredu tudi tak potek naše odprave. Matic se je precej naučil in sedaj ga je malce prevzel v roke Marko (mojster za poči, kamine in vse kar spada zraven ameriški plezalni sceni oziroma ne samo ameriški, ampak nasploh v granitnih stenah.) Vsak dan plezamo, čeprav jaz malce manj, saj me bolečina neprestano opominja na mojo težavico z gležnjem. Marko je sestavil program in spisek smeri, ki jih bo moral Matic dodelati tako da z začetka krajših smereh, ter nato tudi dalših. Najlepše pri tem je pa gledati nekoga, ki res uživa v tem učenju. Jaz pa nazaj v naš realen svet. Kljub bolečini mi je ta mesec minil precej hitro. V začetku prejšnjega tedna je bilo še vedno v meni upanje na Half Dome, ampak to bi bila prevelika neumnost, saj že zdaj po vsakem raztežaju, ki ga preplezam moram preboleti ogromno bolečino v nogi. Hotel sem poravnati določene račune iz pred dveh let, a so le ti poračunali z menoj...hihi, še bo potrebno nazaj in malce bolj premišljeno ter malce počasneje.

Aja, pozabil sem, da sva z Maticem poskusila smer New Dimensions v Arc Rocku in ugotovila, da je zadeva res težka. Iztopila sva po neki drugi smeri in nič nama ni bilo žal, da sva zgrešila, saj nato sva videla kaj naju bi čakalo v zadnjem raztežaju..

Upanje pa je v tem, da mi doma ne bi bilo potrebno kake operacije in bi moje okrevanje bilo čim bolj hitro.

Jaz se vračam v četrtek, Matic pa tam nekje 30.09.

Poslal bom še nekaj slikic