Ker sva z Gregorjem en teden prej lezla slapove v Tamarju in so bili odlično narejeni, se mi je zdelo, da morajo biti razmere po enem tednu še vedno zadovoljive v grapi in res so bile, mogoče malce manj snega kot prej, sodeč po slikah prejšnjih navez!
Koliko navez je šlo tam čez ne vem, še po tem, ko ni bilo nobenega tam cel teden so bile vidne sledi, celo ogorki in led ves preluknjan od lednih vijakov. Smer res spada med lepše v naših gorah vendar ne po takih in tolikšnih obiskih, kot jih doživlja zadnji dve leti!
Kakorkoli razmere in plezarija so bile oddlične, le sestop je svoje poglavje in seveda moraš imeti čudovite prijatelje, da ti avto pripeljejo na Vršič, te počakajo in še dol peljejo, zvečer smo pa imeli še občni zbor društva, vendar je to že druga zgodba!
Plezali smo pa jo Tomaž C. in Mitja M. ter moja malenkost Pavel F.