Planinsko društvo Nova Gorica

Prejšnji teden sem se skupaj s Karlom Završnikom (AAO) udeležil mednarodnega srečanja plezalcev v Wales-u. Tam sva spoznavala kaj dejansko pomeni "trad climbing". Zaradi slabega vremena v "hribih" kjer smo bivali, smo se vsak dan vozili plezat na obalo na obmorske klife, kjer je bilo vreme lepše. Plezali smo v več vrst skale, od popolnega kruša, do granitu podobne kamnine. Gostitelji super fajn, narava čudovita, uglavnem še bo za it. Plezal pa na pogled do ocene E6. (verjamem da marsikomu to nič ne pove) Par slik pa je na tem linku:

Tokrat sem se pridružil Petru iz Ljublane. Plezala sva Vila Velebita, ki je ena od starejših smeri in poteka po naravnih prehodih in ne čez gladke plošče. Spodnji del sem preplezal a mi je v zgornjem delu zmanjkalo moči in volje, da bi ponovil raztežaj, ki je bil samo 6c. Po dnevu počitka ko sem plezal Kačo, sva se odpravila v smer, ki je v letošnjo sezoni zelo popularna: Rumeni strah. Imel sem srečo saj so bili vsi oprimki v najtežjem raztežaju beli od magnezija, tako da sem ga preplezal ob prvem poskusu.

V soboto sva se z Erikom (tečajnik) odpravila v Osp. Po dolgem času sem splezal smer daljšo od 30 m:padel je MEDO.Medo kot Medo,samo bolj zlizan kot pred leti.Plezarija je bila tudi učnega značaja:tečajnik spozna da se da obzajlati tudi s polbičevim vozlom,če ti reverso pade z vrha stene v poden.Sledijo logistični zapleti:pred vrati stanovanja ugotovim da mi je ključe odpeljal Erik.Nič hudega,ga pač pokličem po gsm.Ugotovitev:gsm je ostal v Ospu v ošteriji,doma nobenga itd,itd.
Lp Zlatko W.