V nedeljo 17.2. sva z Harijem ponovila atejevo turo Migovec-Kuk, le da sva midva imela s sabo smuči, tako da sva bla malo prej v dolini. pa še cokle se niso delale. Odlične smučarske razmere(je škripalo) in lep sončen dan. Gg
Včerajšnjo nedeljo, 17.2.2008, smo se Maja, Zoran, Radovan in Metka, zapeljali na Ljubelj. Nekdanji hotel nad parkiriščem (šele pozneje smo ob toplem čaju in kavi ugotovili, da je to zdaj dom za duhovne vaje) nam je na Majine goreče prošnje, ki jim je botrovala želja po toplem zavetju, gostoljubno odprl svoja vrata. Po ogrevanju (dostop do koče na Zelenici) smo se zagnali v Centralno grapo Begunjščice (III, 200m). Razmere v grapi niso ponujale želene zahtevnosti, saj je bil sneg večinoma mehak.
Ker v letošnjem letu je bolj slabo s slapovi, smo se v nedeljo odpravili v Sapado. Prvi slap je bil tik ob cesti, a na drugi strani reke in morali smo preštudirat kako priti čez reko. Prečenje je bilo zanimivo saj smo se z vponko vpeli v jeklenico in po njej oddrsali prek reke Piave. Zjutraj je bilo kar mrzlo. V drugem slapu nas je že segrelo toplo sonce, tako da so se vrvi posušile.
Že nekej let se nam je motalo po glavi, da bomo morali enkrat opravit to turo, pa je vedno ostalo samo pri besedah - do zadnjega vikenda, ko smo se Vlade, Vanja in jst spokali.
Evo nas po dolgem času.. Spet neki napišemo, ker smo se končno odpravili nekaj splezati v čudovite hribe.. Naše hribe.. Bilo je sobotno rano jutro, ko sva se z Jernejm odpravila pod zahodno steno Krna-primorskega očaka.. Načrt (smer Zagon) je bil dober samo razmere, da bi bile enake načrtu-to nama je cel čas rajalo po možgančih.. Pred leti so mi veliko govorili, da potrebuješ za preplezati spodnji del res dobre razmere in z leta v leto sem poslušal kako so obračali in obračali, ker jih je stena zavrnila. Lanskega leta pa sta smer le ponovila Matic Jošt in Tratnik Aljaž.