37 udeležencev Planinskega društva Nova Gorica, kateri so se  pridružile tudi dve planinki iz PD Tolmin, ter pet planink iz PD Železničar Ljubljana smo se v ponedeljek, 21.9. z avtobusom odpravili na 5 - dnevni izlet v Paklenico, Dugi otok in Kornate. Prvi dan je bil naporen, zaradi zgodnjega odhoda, toda rana ura je zlata ura. Pot do Starigrada je minila hitro. Po kratkem postanku zaradi urejanja formalnosti smo se zapeljali do vhoda v nacionalni park Paklenica. Nadeli smo si nahrbtnike z opremo za dobra dva dni in se podali po kanjonu do odcepa, ki pelje proti Anića Kuk (712m). Par udeležencev, ki so odločili za  pot po kanjonu je Joško peljal direktno do  Ivančevega doma. Ostala četica je z  Lidijo in Darkom  počasi vijugala pod steno Anića Kuk in se povzpela na sam vrh. Ta vzpetina, ki jo nepoznavalec zaradi skromne višine 712 m ne vzame resno, je v zgornjem delu zaradi škrapelj zahteven zalogaj. V slovenskih hribih bi bila na takih mestih varovala. Poleg škrapelj, je bil dan za ta čas zelo vroč, tako nas je hribček po neprespani noči in vročini kar zdelal in dehidriral. Pot proti Ivančevemu domu smo nadaljevali po planoti skozi Jurline, Škiljiće, mimo Male Močile po delčku PPP do Ivančevega doma.

Naslednji dan je skupina kondicijsko bolje pripravljenih odšla na najvišji Vaganski vrh 1757m, del skupine pa preko Buljme  do Struge, kjer je  planinsko zavetišče.  Oboji smo izlet srečno in prijetno izpeljali. Dan smo zaključili z družabnim večerom, naslednji dan pa smo po kanjonu Velike Paklenice vrnili do avtobusa. Zapeljali smo se do Zadrskega pristanišča, odkoder smo s trajektom odpluli na Dugi otok. Nastanili smo se v hotelu Luka v istoimenskem mestecu. Še isti dan je sledil ogled svetilnika Veli Rat na Severnem delu otoka in prijetno kopanje v čudovitem zalivu Sakarun. Četrti dan smo odšli z ladjo do Kornatov in Telašćice.  Prežeti z neverjetno lepimi pogledi in vtisi ob pogledih na otočke, ki jih ni moč prešteti, smo se vozili mimo klifov in se povzpeli do slanega jezera Mir in si klife ogledali še od zgoraj. Za piko na i smo »skočili« še na vrh enega otočka, kjer se nam je odprl pogled na prekrasno okolico in zalivčke, kjer si človek zaželi, da bi sliko vzel ne le v objektiv, ampak bi jo imel vedno pri sebi. Neverjetno lepo. Po dobrem kosilu smo  se z ladjo vrnili v Luko in se navdušeni, polni lepih vtisov, družili pozno v noč. Naslednje jutro smo se odpravili še na najvišji vrh otoka, na 301 m visoki Orljak, ter na sosednjo Oštravico. Sledila je pot na trajekt, kratek ogled mesta Zadar in vožnja domov. Res je bilo vse lepo, še posebej je na ves potek našega izleta  vplivalo lepo vreme, ki je bilo vseh pet dni sončno, toplo in brez oblačka.

Lidija Vončina Darko Božič