Za letošnji tradicionalni izlet v tujino smo izbrali pogorje Rofan nad idiličnem jezerom Achensee. Za odhod smo imeli polnočni zmenek z avtobusom, da smo lahko med nočno vožnjo mirno sanjali. Na želeno lokacijo smo prispeli dovolj zgodaj, da smo ujeli prvo gondolo in se pustili zapeljati na razgledno planoto našega izhodišča. Ob vzponu proti prvemu vrhu so nas objeli oblaki. Zaradi znanih zvokov okrog nas smo vedeli, da se nekje zelo blizu pase živina, vendar je nismo videli. Na srečo pa tudi nismo videli, da je klanec navzgor in tako z lahkoto prišli na vrh Rofanspitze 2259m. Nekdo nas je imel rad in na našo željo razpihal oblake in meglice. Pogorje Rofan se je pokazalo v vsej svoji lepoti. Z vrha smo pot nadaljevali po ozkem grebenu, opazovali pogumne plezalce in mimo prezahtevnih vrhov nadaljevali na Spieljoch 2236m. Ko smo se naužili razgledov, smo se spustili na manjši vrh Gschollkopf 2039m, kjer je razgledna ploščad in turistična znamenitost »Orlovo gnezdo« izpod katerega simbolično lahko poletiš na »orlu«. Sprehodili smo se še do gornje postaje gondole in se zapeljali v dolino.
Drugi dan nas je avtobus ob jezeru zapeljal do izhodišča pohoda. Ob jezeru smo pogledali svetilnik in kapelico in se podali v breg. Blizu poti je prvi slap, ki smo ga šli pogledati, nato pa nadaljevali strmo v breg do spodnje planine, jo prečili in se povzpeli do srednje planine Kotalm. Vedeli smo, da je tam tekoča pitna voda, prijetno pa nas je presenetila možnost nakupa piva. Po pavzi smo nadaljevali še do zgornje planine in vse do zanimivega  kamnitega prehoda Steinernes Tor. Tam se je skupina razdelila. Nekateri so sledili programu in se odzvali znanemu vabilu bližnje koče na planini, druge pa je premamila močna želja po najvišjem vrhu pogorja Rofan. Suvereno smo osvojili najvišjega, Hochiss 2299m in se vrnili nazaj do kamnitega prehoda ter naprej sestopali do planine s kočo in razgledom na jezero.  Glavnina skupine je medtem že občudovala slap na poti v dolino, zato smo po krajši pavzi stopili za njimi. Da je slap vreden ogleda  smo se strinjali vsi, nato pa sestopili vse do doline, do jezera.
Tretji dan nas je presenetil jutranji dež, ker je bil napovedan šele popoldan. Očitno so tudi »zgoraj« opazili napako in ga hitro ugasnili. Šli smo na panoramski pohod ob jezeru Achensee. Misel na lahkoten, kratek sprehod je hitro minila ob dejstvu, da je  jezero je dolgo skoraj 10km in se ob jeklenici zavarovana panoramska pot večkrat vzpne in spusti. Na poti je tudi večja planina s kočo, igrali in postajališčem za ladjo. Po jezeru namreč vozita turistični ladji z več postajami. Po pavzi smo pohod nadaljevali vse do konca jezera, kjer je kopališče. Tam nas je že čakal avtobus. Tradicionalno smo si pred odhodom domov pripravili piknik z rezanjem domačih dobrot, nato pa se v napovedanem dežju odpeljali proti domu.

Fotografije pa si lahko ogledate tukaj.

 Zapisala : Maja Kajzer

Fotografije : Miran Marc, Silvana Pelicon, Anka Rudolf, Maja Kajzer, Darko Božič