[img_assist|nid=4566|title=|desc=|link=node|align=right|width=75|height=100]V soboto, 15.9. se je 14 udeležencev našega društva: Viktor Krapež, Boris Trojer, Marjan Vidmar, Marta Krivec, Livijo Vončina, Slavica Vončina, Vida Povšič, Katica del Bon, Marica Turk, Nada Humar, Friderik Mavri, Alojz Bandelj, Rihard Mavri in Danilo Košuta in trije vodniki (Toni , Jasna in Lidija) odpravilo na naš najvišji vrh. Z vlakom smo se peljali do Bleda in nato z najetim avtobusom do Rudnega polja, kjer smo začeli hojo. Bila je zelo prijetna in nič naporna. Brez težav smo prišli do Vodnikovega doma, kjer smo poskrbeli, da smo s hrano pridobili dodatne kalorije. Nadaljevali smo proti Kredarici, kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Bog ne daj, da greš konec tedna na Kredarico brez rezervacije prenočišča, saj te še sredi septembra tam čaka samo klop ali tla, ki niti slučajno nista primerna za počitek.

V nedeljo 16. smo se zjutraj opremili in odpravili proti vrhu, katerega smo osvojili brez težav. Vračali smo se proti Domu Planika. Ta pot je sicer lažja a zaradi zdrsnega terena zelo nevarna. Bili smo priča, na srečo proč od nas (ne daleč), skali ki jo je sprožil nek planinec. Ta bi zagotovo pokopala vsakega s katerim bi se srečala. To, da je oprema za visokogorje ne samo priporočljiva ampak obvezna, ni potrebno govoriti.

Po kratkem postanku na Planiki smo nadaljevali proti Vodnikovemu domu in nato v dolino Voje. Pot ni zahtevana, a ker se vleče naporna.

Do doma v Vojah sta nas prišla iskat kombija, ki sta nas odpeljala na vlak v Bohinjsko Bistrico. Prevoz je minil hitro, ker smo si prešerno veseli, polni vtisov še na vlaku, kljub utrujenosti, imeli veliko povedati.

Lidija Vončina