Pozno, ob približnoi 5.00 sem vstal, pa še uredil stvari doma in nazadnje šel od avta v Zadnjici ob približno 8.30. Proti Koritom pod vršaci skritimi v megli nad prbl 2200mnm. Polno tujcev se je vračalo v dolino. Luknja, tam nič gamsov. Cmir se je razkazoval nad skoraj jasnimi Vrati. Za sabo sem si ogledal sedlo Čez dol in Zadnjiški ozebnik.

Zavil sem proti Bovškemu Gamsovcu in na škrapljah zavil ob možicu proti melišču, zgoraj desno. Mučna hoja po melu, sledov skoraj ni bilo. Nazadnje sem zavil levo proti vseku s spominsko tablico Miheliču.

To pot se nisem gnetel ’do nezavesti v ozko grapo, ampak že zgodaj zlezel ven čez rob na strme trave. Ob desni čez še nekaj ostrin in v meglo. Iz nje je pršelo, plato na sedlu je bil skoraj skrit.

Od sedla na Pihavec je prav pohodna pot, a nisem želel tvegati morebitnega močnejšega dežja ali goste megle od te – vidljivost prbl 5-10m.
Dol v meliščno grapo in ob še dobrih varovalih čez prag. Čez 4m snežišče s cepinoma in po mehkem melu, pred leti so ga ob podoru skale zmehčale, ob desni.

Potem sem sledil precej ’zgubljeni’ poti proti Pogačniku. Jota in jabolčna pita. V dolino med občasnim pršem.

Fotografije pa tukaj.

Tauni