Skupinica štirih udeležencev in dveh vodnikov  se je v petkovem jutru zarana, ko se je severna Triglavska stena šele sramežljivo odprla rojstvu novega dne, začela iz doline Vrat (1015m/v)  vzpenjati proti Triglavovi nevesti Škrlatici. Po dobrih treh urah hoje smo premagali 900 višincev in dosegli bivak IV(1980m/v), kjer je sledil pošteno zaslužen zajtrk. Nato se je skupinica ločila, zaradi težav ene od udeleženk je glavni vodnik pomočnika napotil, da  udeleženko spremlja do Pogačnikovega doma. Ostali štirje, od katerih je glavni vodnik izbral pomočnika (to vlogo je prevzel izkušeni planinec in bivši načelnik vodniškega odseka Darko Šfiligoj) pa so se  brez posebnih težav, po skupaj šestih urah hoje z doline, povzpeli na 2740 visoko Škrlatico.

Predvideno prečenje sedla ob Dolkovi Špici (2591m/v) se je, zaradi obilice snega, zdelo zelo zahteven zalogaj, zato je glavni vodnik sprejel odločitev, da se vrnemo po isti poti do bivaka IV. in nato mimo Križa sestopimo do Kriških podov. Kosilo v bivaku in zaslužen počitek sta prišla ob pravem trenutku, saj je zunaj pričelo deževati, skupinica pa je pot nadaljevala objeta s sončnimi žarki. Žal se je  nato na sedlu, ko smo že ugledali zgornje Kriško jezero, vse okoliške vršace (Križ(2410m/v), Stenar (2501m/v), Bovški Gamsovec (2392m/v), Pihavec (2419m/v), Razor (2601m/v) in Planjo (2453m/v) ) nebo znova počrnilo in nam namenilo (ne)zaželeno tuširanje. Ob prijetnem razpoloženju je bilo nepredvideno prhanje,   v prijetno zakurjeni centralni izbi  Pogačnikovega doma (2050m/v), hitro pozabljeno.

Zgodnje vstajanje in mrzlo-vetrovno sobotno jutro je skupinico v slogu »jutranjega ogrevanja« dobesedno izstrelilo na  vrh  Bovškega Gamsovca. Po zajtrku, začinjenem s toplo-sveže kuhano kavo, je sledil sestop v Luknjo in nato čudovit vzpon po »Plemenicah«. Vrh Triglava smo dosegli v planiranih sedmih urah, po nekaj več kot urnem postanku začinjenem s kuhanim kosilom in kavo, pa je sledil »expresen« sestop do križišča Poti preko Praga in Tominškove smeri. Skupinica je za sestop izbrala slednjo, ki je tehnično dokaj zahtevna, kar pa smo izkoristili za prikaz veščin vrvne ograje in spuščanja ter dodatno  varovanja  s pomočjo vrvi.

Prijetno utrujeni a zadovoljni smo turo sklenili ob vrči piva v Mojstrani.

Vodnika: Denis Turk in Marko Belingar

Udeleženci: Zdenka Ostrouška, Pavla Černe, Darko Šfiligoj in Leopold Gorjup.

Nekaj fotografij iz ture pa tukaj.

Zapisal: Denis Turk