Po dolgem času, težko pričakovan izlet, bi se kmalu ne končal po moji želji. Izlet sva imela namen izpeljati skupaj s Tonijem, a sem zaradi zdravstvenih težav ostala sama. Tudi sama sem se cel teden borila s prehladom, a končno zmagala. Ugotovila sem, da mi za popolno izvedbo izleta manjka nekaj detajlov, ki jih ne vidim . Na mah sem se odločila, da grem tik pred izletom na ogledno turo. In še kako prav mi je prišlo. Udeležence sem imela namen peljati z vlakom iz NG do Podhoma. Izkazala se  je cela logistična kolobocija zaradi popravila proge med Bohinjsko Bistrico in Bledom. Vse mi je uspelo urediti in z druščino 17. udeležencev smo se podali z vlakom do Bohinjske Bistrice, nato z avtobusom do Bleda in še malo naprej s kombijem. Veselo smo odkorakali proti vhodu v sotesko Vintgar, jo prehodili in se nato povzpeli na Sv. Katarino, 649m visok vrh nad zaselkom Zasip, ki ponuja čudovit razgled na Karavanke in prelepo Gorenjsko. Stol se nam opoldan ni ravno prikazal, a do večera ga je minilo in je snel sivo pelerino.

Po razgledu in malici ob kateri smo okusili priboljške in nazdravili eni udeleženki smo pot nadaljevali v Zasip in nato proti Rečici in ob Blejskem jezeru do Zake. Osvojili smo še eno  točko, 611m visoko Ojstrico. Ta mali hribček, z začetno razdrapano potjo, se prav pred vrhom naredi mogoč, saj na njega zlezeš ob jeklenici in gor  te čaka  pravo presenečenje. Vse je kot na dlani, prekrasen razgled na jezero, otok, grad in vso daljno okolico.

Po sestopu smo ob obali jezera šli do centra, kjer smo se na sončku odžejali in poskusili znano blejsko sladico. Jesenske barve, toplo sonce in trava ob jezeru so vabili naj ostanemo, tako da je bila odločitev za odhod kar težka. Ob klepetu smo prišli do železniške postaje Bled jezero in počakali na prevoz. Nekateri so na svojih aparaturah primerjali podatke o prehojenih korakih, »čisti hoji« in dolžini poti. Zadovoljni videzi obrazov so  dali občutek, da nisem slabo izbrala. Nekaj fotografij pa tukaj.

Lidija Vončina