Po napovedi vremenarjev je bilo v nedeljo 7. aprila pričakovati lep in še sončen dan. Mrzlo in vetrovno jutro pa ni nakazovalo čisto tako, saj se je v Trnovskem gozdu zadrževala siva megla, ki običajno nakazuje veter in mraz. A vztrajnih, želja polnih pohodnikov mraz in veter ni ustavil. Na Lokvah se nas je zbralo štirinajst. Vodnik Aldo Šuligoj nas je popeljal proti Poldanovcu. Snega je bilo toliko kot bi bil mesec februar. Dva sva s krplji utirala pot, da je skupina lažje hodila. Vztrajen Aleš pa je s turnimi smučmi ubiral svojo smučino. Bolj, ko smo se podajali v osrčje gozda in bližali Poldanovcu, bolj je pritiskal mraz in veter. Na drevesih je bilo polno zmrzlina. Brez težav smo dosegli vrh, a smo na njem postali le za trenutek, saj je bilo prehladno, pa tudi nevarno, da bi kdo na robu zdrsnil čez opast. Za kratko malico smo si poiskali malo nižje zavetni prostor. Spust in povratek do izhodišča je potekal brez posebnosti. Na Lokvah je bilo sonce, a veter in mraz sta še vztrajala. Nedelja je bila vseeno lepo doživetje, čeprav ni bilo prav nič spomladansko. Nekaj utrinkov iz izleta tukaj.

Zapisala: Lidija Vončina