Login

Splošno

Čestitka za dan žena

Iskrene čestitke vsem planinkam, ljubiteljicam gora za dan žena! Želimo vam prečudovit dan!

V nadaljevanju pa nekaj zgodovine tega dne.

Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. V začetku so ga praznovali 19. marca, kar je predlagala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih se tudi v drugih državah uveljavlja praznovanje na 8. in ne več 19. marca. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg).

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Prva politična zagovornica žensk v Sloveniji, je bila Slovenska Ljudska stranka, ki je že 15. maja leta 1920 uvedla splošno volilno pravico na občinskih volitvah – volilno pravico so dobili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Leta 1921 Beograd odpravil splošno volilno pravico, zaradi česa posledično prične Slovenska ljudska stranka v času oblikovanja ustave novoustanovljene Kraljevine SHS, zavzemati za uvedbo splošne ženske volilne pravice na državni ravni. Ženske dokončno dobijo volilno pravico in s tem pričetek enakopravnosti leta 1945, ko je uzakonjena splošna volilna pravica.

Vir Wikipedija.

V nadaljevanju pa kratka zgodovina dveh žensk, ki sta vplivali na planinstvo na Slovenskem. Vir stran PZS.

Pavla Jesih (1901–1976)

Pavla Jesih, rojena Ljubljančanka, članica Turistovskega kluba Skala, je med letoma 1926 in 1933 opravila številne prvenstvene vzpone v navezi z našimi najboljšimi takratnimi plezalci: Jožetom Čopom, Tonetom Guerro, Mihom Potočnikom, Stankom Tominškom, Danilom Martelancem, največ pa z Milanom Gostišo in kasneje z Jožo Lipovcem. V večini je plezala v navezi kot vodilna plezalka. V severnih stenah Triglava, Debele peči, Škrlatice, Velikega Draškega vrha, Rakove špice, Špika, Travnika in Rogljice se je lotevala prvenstvenih smeri, ki so se odlikovale po dolžini, vrstečih se težavah in so terjale večjo uporabo klinov. Skupno je nanizala 18 prvenstvenih smeri. Njene smeri so povečini dobivale imena Skalaška, kar kaže na njeno klubsko pripadnost. Po padcu v Veliki Mojstrovki leta 1933 se prvenstvenih vzponov ni več lotevala, razen prvenstvenega vzpona takoj po koncu druge svetovne vojne, konec junija 1945, ko sta z Jožem Čopom v Severni triglavski steni v treh dneh preplezala novo smer v centralnem stebru, ki se danes imenuje Čopov steber.

Mira Marko Debelak (1904–1948)

Mira Marko Debelak se je skalašem pridružila že leta 1921, stara komaj dobrih šestnajst let. Kmalu je začela plezati v navezi z različnimi skalaši, hitro se je lotila težavnejših smeri, vse do vzpona v severni steni Špika, ki sta ga s soplezalcem Stanetom Tominškom opravila leta 1926. Danes imenovana Direktna smer v Špiku velja za njen življenjski podvig, saj je devetsto metrska prvenstvena smer v mogočni gori imela velik odmev doma in v tujini. Mira je ves čas plezala kot prva v navezi, kar jo postavlja med najboljše alpinistke medvojnega obdobja v svetovnem merilu. Mira Marko Debelak je preplezala še nekaj prvenstvenih smeri v Kanjavcu, Stenarju, Mangartu, Špiku, Veliki Mojstrovki, Višu, odpravila se je tudi na Škotsko, kjer je leta 1937 preplezala prvenstveno Slovensko smer v severovzhodni steni Ben Nevisa, najvišje gore na Otoku. Plezala je tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah, v Zahodnih Julijcih, Karnijskih Alpah in Dolomitih.

Dodajte svoj komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike PDNG.Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Nedavni komentarji

Nove fotografije

17 Maj, 2024 - 15:26
23 April, 2024 - 17:42
23 April, 2024 - 15:41