Letošnji že 42. mladinski planinski tabor je potekal v Mlačci v bližini Mojstrane. Tega kraja že dolgo nismo obiskali in se zato še bolj veselili osvajanja vrhov v okolici Triglava. Izpeljali smo vse začrtane aktivnosti, do zadnjega kosila v dežju, ko smo kuhinjo spremenili v jedilnico za vse udeležence, starše in vodstvo.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. Kaj vse se je dogajalo v tistem tednu med 8. in 16. julijem? Zapustili smo Novo Gorico in se z vlakom odpeljali proti taboru. Ta je bil, hvala Odseku za varstvo gorske narave, že postavljen. Mladinski odsek jim je vso znanje in opremo pri izpeljavi tabora predal na pladnju. Udeleženci planinskega tabora so imeli tako veliko manj dela ter več časa za igro in spoznavanje novih prijateljev. Tabora se je udeležilo 39 otrok, starih med 9 in 15 let. Pri turah so bili razdeljeni na mlajšo in starejšo skupino. Starejši so osvojili Dovško Babo (1891m), Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332m), mlajši so odšli na Planino pod Golico in po poti Triglavske Bistrice do doline Vrat, skupaj pa smo se povzpeli na Vrtaško planino (1462m).

Po enodnevnih izletih nam je ostajalo še veliko energije v popoldanskem času.  Igrali smo briškulo, odbojko, sami pa smo si izdelali twister, ki so ga potem bolj vodniki uporabljali. Ob večerih smo imeli tudi glasno glasbo v živo, za kar je skrbel Tadej, glasove pa bomo morali še nekoliko bolj izpiliti. Starejši udeleženci so obiskali tudi plezalni vrtec, nekateri ferato čez Granšiče, drugi pa so obviseli na štriku v steni, kar je mimogrede zelo zabavno. Ugotovili smo, da je jezero Jasna, bolj kot za kopanje, primerno za hlajenje lubenic. V sredo smo ob prihodu s kopanja ugotovili še, da je očiščen Dixi nekaj najlepšega v taboru. O planinstvu in njegovi zgodovini, o živalih in rastlinah v gorah, o vremenu smo se učili v Planinskem muzeju v Mojstrani, kjer smo vstopili tudi v bivak ter izvedeli veliko novega o gorah. Imeli smo lov na ukradeno zastavo, za katero so bili sprva osumljeni starejši udeleženci (za kar se iskreno opravičujem v imenu vodstva). Neuspešno, mimogrede. Uspešno pa smo imeli dve zastavi v škatli. V taboru so se stkale tudi simpatije, ki so si na zadnjem večeru obljubile planinsko zvestobo, praznovali smo pa tudi rojstni dan s pravo torto. Počeli smo vse, kar pravi tabor potrebuje. Po enotedenskem uživanju pa je sledilo še spravljanje in prihod staršev, podelitev rdečih majčk, slikanje za sponzorje (z in brez balonov), pakiranje v avtomobile, skupno kosilo v dežju in odhod domov.

Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in donatorjem (Zavarovalnica Triglav d.d., Bolton Adriatic d.o.o., Ciciban, MAB export d.o.o., Eurospin EKO d.o.o., Fructal d.d., Salonit Anhovo d.d.). Izvedbo programa je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport preko razpisa PZS MK in sofinanciranje Mestne občine Nova Gorica.

Zahvala gre tudi drugim odsekom društva in sicer alpinističnemu odseku za izpeljan plezalni vrtec, vso vmesno pomoč pri vodenju tur in zabavi otrok, odseku za varstvo gorske narave za postavitev tabora po naših pravilih (drugo leto bo še boljše) in pripravi ustvarjalne delavnice eko praška ter vodniško izletniškemu odseku za pomoč pri postavljanju tabora in prevozu.

Hvala tudi vsem vodnikom, pomočnikom, prijateljem, družinam, članom društva, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tabora. Postavitev in pospravljanje tabora je velik zalogaj, za katero je potrebnih več ljudi. Hvala tudi vsem, ki so pomagali pri vodenju tur, saj imamo sami pomanjkanje vodnikov.

Se vidimo drugo leto, 7. - 14. julija 2018 na 43. mladinskem planinskem taboru.

Zapisala: Anja Brus