V nedeljo sva se z Zmajo odpravila plezat kak lažji slap, saj tudi vijakov sva imela za kaj takega (6kom). Odločila sva se za slap, ki sva ga opazila med najinem petkovim raziskovanjem deževne Trente. Opazila sva vrhnji del slapu in takoj sem omenil, da si bo zadevo potrebno pogledati kar od blizu saj spodnji del se je skrival v kotu med gozdom, a malce se mi je svitalo da je spodnji del strmejši.. No, tako sva končala kake 2-3 kilometre naprej od križišča v Vasi na skali. Pustila sva najin konjiček tik ob cesti, kjer preči viseči most sočo. Ku ku, že sva tu, sva si rekla, ko sva zagledala prvi razstežaj. Čudovit, malce strmejši, a ponujal je čisti užitek. Nato sledita dva lažja razstežaja, v enem sem celo naletel na abzajl na svedrih, čeprav gurtne prosijo po menjavi (kot da bi jih molji pojedli). Midva sva zbrala drugo pot in to na vrhu na desno po kozorogovih prehodih do vznožja. Malce je treba biti pazljiv a je kar hitrejša varijanta.. Ko sva spet bila pri avtu sva ugotovila da je to slap Lapntek. Mislim, da prvenstveno je bil preplezan s strani Petra Podgornika in soplezalca ( Pavel Podgornik in Milan Velikonija leta 1981). Priporočam ga vsem, ki želite uživati v lepi plezariji)..

lp