Evo nas po dolgem času.. Spet neki napišemo, ker smo se končno odpravili nekaj splezati v čudovite hribe.. Naše hribe.. Bilo je sobotno rano jutro, ko sva se z Jernejm odpravila pod zahodno steno Krna-primorskega očaka.. Načrt (smer Zagon) je bil dober samo razmere, da bi bile enake načrtu-to nama je cel čas rajalo po možgančih.. Pred leti so mi veliko govorili, da potrebuješ za preplezati spodnji del res dobre razmere in z leta v leto sem poslušal kako so obračali in obračali, ker jih je stena zavrnila. Lanskega leta pa sta smer le ponovila Matic Jošt in Tratnik Aljaž.

No, da ne bom preveč nakladal začnemo tako: Zjutraj sva se znašla pri mostu na razscepu za peš poti pod zahodno steno oziroma Drežnica-Krn.. Urno sva se pripravila in nato odhitela pod steno. Že od daleč nam je pogled v spodnji del smeri ponudil upanje.. Ko sva bila spodaj se pa nama ni več mudilo in sva ugotavljala kaj vse sem jaz pozabil doma,,, hihi-nič tako nujnega, tako da sva kar vstopila. V prvem razstežaju sem začel preklinjati nad obilo količine snega, katerega sem prekopaval, a končno dosegel vhod v kamin. Zgledal je pomrzjen, kar je tudi bil.. Razmere super a varovanje slabo-skoraj nič.. Glava je pa kar delala, sam dol ne gledat. Po krempljanju po skalah in ledenem snegu sem dosegel jamo-hurra 1-0 za naju in tako sva nadaljevala v strmih ploščah zmrzjenega snega, varovanje spet klavrno oziroma, kot da ga ne bi bilo.. Haha, kaka sablja bi bila tudi prav.. Nato sva pa le dosegla amfiteater z luknjo nad nama, kjer sva usekala po levi strani pobočja-spet strmo, ledeno in slabo varovanje, oziroma ga ni bilo..Po vsega 5ih res napornih razstežajih naju je končno osvetlil sonček in urno sva jo odivjala nenavezana po grapi navzgor in nato desno na krnsko ploščo.. Paziti sva morala na iztop saj je bilo kar veliko opasti.. V vrhnjem delu je bil sneg kar nepredlan oziroma podekod tudi pomrzjen.. Na vrhu pa vsa hrana na plan in roka je segla v roko.. Tekma je bil zaključena z najino zmago 2-0.. Haha, seveda RADLER pri Tejčki v Kobaridu ni izpadel..

Rad bi tudi to dodal, da sva z Jernejem imela precej sreče, ker so bile razmere precej dobre, saj kamin je bil prevlečen s snegom, kateri je bil dobro pomrzjen in primrzjen na skalo saj je dopuščal v vrhnjem delu najtežjega dela kamina, kar lepo plezarijo.. Popaziti je bilo potrebno samo kam si zabil cepin..

Upam še na take dogodivščine

Dopolnilo: smer je kar resna zadevica